Pravni izzivi povezani z epidemijo koronavirusa (CoVID-19)

Vrhovno sodišče je na podlagi Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur. l. RS, št. 174/21) izdalo Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katero je določilo način poslovanja sodišč za obdobje od 9. novembra 2021 do vključno 31. decembra 2021.

Državni zbor je 25. novembra 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE«) oziroma t. i. »šesti koronazakon« ali »PKP6«, ki je stopil v veljavo 28. novembra 2020. PKP6 na področju delovnega prava prinaša predvsem spremembe in dopolnitve določb petega koronazakona (»ZZUOOP«) v zvezi z ukrepoma delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in nadomestila plač delavcem, ki zaradi določenih objektivnih okoliščin ne morejo opravljati dela, posega pa tudi v opravljanje dela od doma. Del sprememb je tudi posledica dejstva, da je bila z 18. oktobrom 2020 v Sloveniji ponovno razglašena epidemija COVID-19. V nasprotju z besedilom predloga PKP6 pa Državni zbor ni sprejel podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, kar pomeni, da ta ukrep (zaenkrat) ostaja v veljavi zgolj do 31. decembra 2020.

Glede na trenutno epidemiološko situacijo je predsednik Vrhovnega sodišča že s 16. novembrom 2020 omejil poslovanje sodišč – razen v nujnih zadevah so vsi naroki preklicani, v nenujnih zadevah tudi ne tečejo procesni roki. S sklepom Vlade, ki velja od 20. novembra dalje, pa je vsaj za en mesec prekinjen tudi tek rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (tj. materialni roki).

23. oktobra 2020 je bil objavljen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (»ZZUOOP«) oziroma t. i. peti koronazakon, ki (med drugim) podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, kot tudi nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene in ponovno ureja nadomestilo plač delavcem zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Uvedena je tudi pravica delavca do kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, ne da bi delavec moral pridobiti bolniško potrdilo.

Državni zbor je dne 9. julija 2020 sprejel četrti koronazakon, ki na delovnopravnem področju prinaša nove ukrepe (nadomestilo za čas odrejene karantene) ter podaljšuje določene že veljavne ukrepe (podaljšanje ukrepa subvencioniranja nadomestila za čakanje na delo).

Četrti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19 prinaša tudi uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Pri tem pa je najbolj sporna obvezna namestitev aplikacije; kršitev določbe o obvezni namestitvi je prekršek, ki se kaznuje z globo od 100,00 do 600,00 EUR.

Državni zbor je dne 29. maja 2020 sprejel tretji koronazakon, ki se uporablja od 1. junija 2020 dalje in prinaša nove ukrepe na delovnopravnem področju, predvsem odrejanje dela s skrajšanim delovnim časom in podaljšanje ukrepa subvencioniranja nadomestila za čakanje na delo.

Vlada RS je dne 14. maja 2020 z odlokom preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ter določila, da se odlok začne uporabljati z datumom 31. maja 2020. Preklic epidemije vpliva tudi na veljavnost interventne zakonodaje, vendar to ne pomeni, da se z dnem 1. junija 2020 prenehajo uporabljati vsi ukrepi iz področne interventne zakonodaje.

Zaradi posledic epidemije covid-19 je ZIUZEOP uvedel določene spremembe, ki se nanašajo na obveznosti poslovodij pri nastopu insolventnosti podjetja, podaljšanje rokov za opravo zakonsko obveznih dejanj ipd.

Od 5. maja 2020 dalje sodišča odločajo in vročajo sodna pisanja tudi v nenujnih zadevah, če lahko pri tem zagotovijo varovanje zdravja in življenja ljudi ter preprečitev širjenja virusne okužbe.