13. 8. 2015
Evropski parlament je 20. 5. 2015 sprejel novelo obstoječe Uredbe Sveta št. 1346/2000 z 29. 5. 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 160, 30. 6. 2000) in s tem uvedel nekatera nova pravila za čezmejne insolvenčne postopke. Prenovljena Uredba št. 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z 20. 5. 2015 o postopkih v primeru insolventnosti uvaja spremembe pravil glede pristojnosti, koordinacije in prava, ki se uporabi za posamezne insolvenčne postopke. Novela, ki uvaja številne pomembne novosti, se bo uporabljala neposredno, in sicer od 26. 6. 2017 dalje. Ne glede na neposredno uporabljivost Uredbe pa je pričakovati, da bodo posamezne države novostim prilagodile tudi svoje nacionalne predpise.
Eden izmed glavnih ciljev novele je zaščita upnikov pred insolventnimi dolžniki, ki sedež svojega podjetja preselijo v drugo državo z namenom ugodnejše insolvenčne obravnave (forum shopping). Sprememba je nastala kot odgovor na t. i. stečajni turizem, torej na primere, kjer se podjetje ali posameznik v drugo državo preseli z namenom zagotoviti si ugodnejšo insolvenčno obravnavo (oz. manj ugodno obravnavo upnikov). Insolvenčni postopek se uvede v državi članici, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov (kraj, v katerem dolžnik redno posluje in ga tretje osebe lahko preverijo). Domneve, da je središče glavnih interesov dolžnika tam, kjer ima dolžnik registriran sedež, glavni kraj poslovanja ali običajno prebivališče, pa so izpodbojne, če je dolžnik svoj sedež preselil v trimesečnem obdobju pred sprožitvijo insolvenčnega postopka oziroma v šestmesečnem obdobju, kadar gre za podjetnika posameznika. Dokazno breme glede dokazovanja središča glavnih interesov dolžnika je na dolžniku samem, ki mora dokazati, da selitve ni opravil s namenom, da si zagotovi ugodnejšo obravnavo v insolvenčnem postopku.
Cilj Uredbe je tudi optimizacija ukrepov glede upravljanja dolžnikove stečajne mase oziroma unovčenja dolžnikovega premoženja, ki se nahaja v več državah članicah, saj je praksa v zadnjih letih pokazala, da imajo dejavnosti podjetij vedno večje čezmejne učinke, insolventnost v takih podjetjih pa ima lahko negativen vpliv na pravilno delovanje notranjega trga v Evropski uniji. Uredba tako prinaša več pristojnosti za stečajne upravitelje, ki lahko zoper dolžnika predlagajo tudi uvedbo dodatnih postopkov v drugih državah članicah za potrebe upravljanja z dolžnikovo stečajno maso, ki se nahaja v teh državah (sekundarni postopki). Sekundarni postopki lahko tečejo vzporedno z glavnim insolvenčnim postopkom in so omejeni na dolžnikovo premoženje v tej državi članici.
Lažje spremljanje čezmejnih postopkov pa naj bi zagotovila vzpostavitev elektronskega registra za čezmejne insolvenčne postopke, ki bo omogočal spremljanje insolvenčnih postopkov v celotni Evropski uniji, ter uvedba t. i. standardnega obrazca za prijavo terjatev. Standardni obrazec, ki bo na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije, bo upnikom olajšal prijavo svojih terjatev v insolvenčnem postopku, ki bo uveden v drugi državi članici. Države članice bodo morale od 26. 6. 2018 dalje relevantne informacije v primeru čezmejnih insolvenčnih postopkov objavljati v javno dostopnem elektronskem registru, in sicer prek evropskega portala e-pravosodje.