Publikacije

14. 11. 2015 je v veljavo stopil Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS), ki prinaša možnost izvensodnega reševanja potrošniških sporov (IRPS), torej sporov, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med podjetjem in potrošnikom. ZIsRPS se uporablja tako za domače, kot tudi za čezmejne potrošniške spore.

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je lahko delodajalec le pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) definicijo delodajalca uporablja širše.

Državni zbor je 18. 11. 2015 potrdil novelo Zakona o davku na dodano vrednost (novela ZDDV-1I), ki uvaja dve bistveni novosti.

S 1. 1. 2016 Zakon o davčnem postopku uvaja nov način vročanja dokumentov davčnim zavezancem (eVročanje). Elektronsko vročanje bo obvezno za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Druge fizične osebe pa se lahko prostovoljno prijavijo v sistem eVročanja. Vročanje se bo izvajalo prek informacijskega sistema eDavki, za katerega morajo zavezanci pridobiti elektronsko digitalno potrdilo.

Državni zbor RS je 15. julija 2015 sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki se bo začel uporabljati 2. januarja 2016.

Sodišče Evropske unije (SEU) je v nedavni odmevni odločitvi C-362/14 razveljavilo Odločbo Evropske komisije 2000/520 o Varnem pristanu (Safe Harbour). Uporaba načel Varnega pristana predstavlja izjemo od omejenega iznosa osebnih podatkov izven EU, saj omogoča prost pretok osebnih podatkov med EU in ZDA. Zaradi tega so do omenjene odločitve SEU obdelovalci osebnih podatkov iz EU lahko nemoteno iznašali osebne podatke v ZDA, ne da bi morali pred tem sprožiti poseben postopek pred nacionalnimi organi za varstvo osebnih podatkov (npr. postopek za pridobitev odločbe Informacijskega pooblaščenca po 63. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov; ZVOP-1).

Konec avgusta je v veljavo stopila tretja sprememba Kazenskega zakonika (KZ-1C), sprejetega v 2008. Novela KZ-1C v 249. členu dopolnjuje znake kaznivega dejanja davčne zatajitve z namenom razširitve časovne dimenzije tega kaznivega dejanja tako, da se davčna zatajitev lahko izvrši bodisi z enkratnim dejanjem (npr. enkratno utajitvijo posamezne vrste davka ali predpisane obveznosti v višini velike premoženjske koristi) bodisi kot sui generis kolektivno dejanje v časovnem obdobju največ 12 mesecev, ki prične teči z dnem, ko v plačilo (ali vračilo) zapade prva davčna obveznost. V slednjem primeru se zneski posameznih utajenih davkov ter drugih obveznosti v obdobju 12 mesecev seštevajo, dokler ne dosežejo zneska velike premoženjske koristi.