10. 12. 2015

Ste vedeli, da ste lahko odgovorni za zdravje in varnost pri delu tudi za osebe, s katerimi niste v delovnem razmerju?

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je lahko delodajalec le pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) definicijo delodajalca uporablja širše. Po ZVZD-1 se za delodajalca šteje tudi (i) oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu (npr. podjemna pogodba, atipična pogodba o delu itd.), (ii) fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost, ter (iii) uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani agencij za posredovanje ali najem delovne sile. Slednji se glede na določbe ZDR-1 sicer ne šteje za formalnega delodajalca, kljub temu pa je delavcem primarno dolžan zagotavljati vse pravice s področja varnosti in zdravja pri delu, enako kot pri njem zaposlenim delavcem.


Tako razlikovanje pride do izraza predvsem v primeru odškodninske odgovornosti na skupnih deloviščih. Dosedanja sodna praksa je odškodninsko odgovornost v takih primerih razširila preko okvira delodajalca, kot ga določa ZDR-1, na t. i. dejanskega delodajalca, ki je kot glavni izvajalec del nosilec celotne gradbene dejavnosti na gradbišču in zato na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu.


V nedavni sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 207/2014, je sodišče svojo dosedanjo sodno prakso še dodatno razširilo ter poudarilo, da je v smislu predpisov o varnosti in zdravju odgovorna tudi tista oseba, ki organizira in nadzira delo na delovišču, oziroma kdor je na delovišču glavni izvajalec, četudi z delavci na delovišču ni v nobenem neposrednem pogodbenem razmerju.


Organizator oziroma nadzornik del ali glavni izvajalec del sicer lahko sklene s posameznimi delodajalci ali zunanjimi izvajalci za varnost in zdravje pri delu pisni dogovor ali sporazum o varstvu pri delu in varnostnih ukrepih na delovišču, s čimer pa se ne more razbremeniti odgovornosti za zdravje in varnost pri delu. Navedena praksa je še posebej zanimiva za podjetja iz gradbene panoge, ki si gradbišče pogosto delijo z enim ali več drugimi izvajalci del.

<< Nazaj na seznam