19. 1. 2016

S 1. aprilom 2016 začne veljati novi Zakon o javnem naročanju

Z uveljavitvijo ZJN-3 se razveljavljata Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS).


Zakon uvaja novo definicijo ekonomsko najugodnejše ponudbe, v skladu s katero naročnik najboljšo ponudbo izbere upoštevajoč ceno ali stroške, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti oziroma najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, ocenjene na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost (tehnične prednosti, funkcionalne lastnosti, usposobljenost osebja, pogoji dobave itn.) ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Stroškovni dejavnik je lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, če ponudniki na njihovi podlagi med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti. Naročnik za oddajo javnega naročila izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev po novem ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila.


Pomembna novost, ki jo določa ZJN-3, je, da naročnik lahko zahteva, da mora imeti izbrani ponudnik poravnane obveznosti do delavcev.


V zakonu je poudarek na debirokratizaciji sistema javnega naročanja, saj predvideva e-naročanje, objavljanje odločitev na portalu javnih naročil, zmanjševanje stroškov vročanja in enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti ponudnikov v vseh državah članicah EU. ZJN-3 s ciljem poenostavitve postopka uvaja dve novi možnosti oddaje naročil, in sicer (i) konkurenčen postopek s pogajanji, ki se lahko uporablja le za javno naročanje na splošnem področju in (ii) sodelovanje v partnerstvih za inovacije, kjer se na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu pri javnem naročanju na infrastrukturnem področju, pa tudi na podlagi objavljenega obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da k prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.


Pomembna novost je razdelitev javnega naročila na sklope. Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Naročnik navede, ali se lahko ponudbe predložijo za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope, pri čemer lahko omeji število sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku (v ta namen mora v obvestilu, ki ga uporabi za objavo povabila k sodelovanju navesti največje možno število sklopov na ponudnika).

ZNJ-3 z namenom pospešitve postopkov skrajšuje tudi roke pri nekaterih postopkih, na kar bodo tako naročniki, kot tudi ponudniki morali biti še posebej pozorni.
<< Nazaj na seznam