19. 1. 2016

Že veste, kako v letu 2016 pravilno izplačevati minimalno plačo?

Jeseni 2015 so predstavniki sindikatov v parlamentarno obravnavo predložili predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (ZMinP-A), ki ga je Državni zbor RS soglasno podprl 24. novembra 2015.


Skladno z dosedanjo definicijo Zakona o minimalni plači so v minimalno mesečno plačo za delo, opravljeno v polnem delovnem času, sodili vsi elementi plače, ki jih navaja Zakon o delovnih razmerjih; torej osnovna plača delavca za določen mesec in dodatki, ki so mu pripadali, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo je bilo torej že doslej izvzeto in bo izvzeto tudi v bodoče).


Po mnenju sindikatov, ki jih je podprla tudi Vlada RS, taka definicija neenako obravnava delavce, ki opravljajo svoje delo v manj ugodnem delovnem času. Predlog nove definicije minimalne plače zato določa, da se iz minimalne plače, ki trenutno znaša 790,73 EUR bruto, izločajo vsi dodatki za nočno delo, za delo v nedeljo ter za delo na praznike in po zakonu dela proste dneve.


Posledično bodo narasli stroški dela, saj morajo delodajalci po novem delavcem poleg minimalne plače izplačevati tudi vse dodatke, ki delavcem pripadajo za delo v neugodnem delovnem času. V nasprotnem primeru se lahko delodajalca kaznuje z globo od 1.500 do 20.000 EUR, prav tako pa tudi njegovo odgovorno osebo.


Enostranski način sprejemanja dopolnitev k Zakonu o minimalni plači so kritizirale zlasti organizacije delodajalcev. Po odstopu Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije od Socialnega sporazuma za obdobje 2015–2016, podpisanega v februarju 2015, je od Socialnega sporazuma 1. 12. 2015 odstopila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije kot edina organizacija delodajalcev ni bila podpisnica sporazuma). Nedavni razvoj dogodkov je žal močno omajal zaupanje med socialnimi partnerji in do nadaljnjega onemogočil socialni dialog.

<< Nazaj na seznam