Publikacije

Po mnenju Ustavnega sodišča RS je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave, zato v zvezi s temi podatki niso dopustna nobena preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, zoper katero se vodita predkazenski ali kazenski postopek. V odvetnikovo zasebnost pa je mogoče poseči izjemoma zaradi pregona kaznivih dejanj, če je poseg nujen in če do podatkov ni mogoče priti na drug način.

Ustavno sodišče RS je v nedavni odločbi U-I-115/14-28 in Up-218/14-45 z 21. 1. 2016 odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v neskladju z Ustavo RS, saj ne urejata dovolj podrobno dopustnosti preiskave odvetniške pisarne. Do sedaj je veljalo, da je preiskava odvetniške pisarne dovoljena na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Vendar pa je sodišče ugotovilo protiustavno pravno praznino, saj odvetniki niso imeli na voljo učinkovitih pravnih sredstev, prav tako nista bila urejena zaseg predmetov ter pregled in zaseg elektronskih naprav odvetnika.

Kot izhaja iz podobne odločitve Ustavnega sodišča U-I-193/15, Up-915/15 z 18. 2. 2016, je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave. Odvetnik pa tako komunikacijo lahko varuje le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na način, da preiskovalnim organom onemogoči poseg vanjo. Zaseg dokumentov in seznanitev s podatki, ki so povezani z zaupnim razmerjem zagovorništva, tako predstavlja ne le kršitev zasebnosti odvetnika, temveč tudi kršitev pravice obdolženca do obrambe in kršitev privilegija zoper samoobtožbo.

Sodišče je Državnemu zboru posledično naložilo, naj v enem letu odpravi protiustavnost, ter podalo natančna navodila, kako se do odprave protiustavnosti lahko opravljajo sporna preiskovalna dejanja, na način, da so interesi strank odvetnikov bolje varovani oziroma zaščiteni.