9. 6. 2016
Ustavno sodišče je 21. aprila 2016 sprejelo odločbo št. U-I-246/2016 o ustavnosti 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, katerih presojo je predlagalo več sindikatov in posameznikov.
Predmet presoje so bile določbe ZPIZ-2, s katerimi je bilo določeno, da se pri presoji, ali posameznik izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev starostne pokojnine po 4. in 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2, torej v primeru upokojitve pred dopolnjenim 65. letom starosti, ne upošteva t. i. dokupljena pokojninska doba, tj. obdobje prostovoljnega zavarovanja. ZPIZ-2 je splošno upokojitveno starost dvignil na dopolnjenih 65 let starosti, v 4. odstavku istega člena pa je uredil možnost, da se posameznik lahko upokoji že po dopolnjenem 60. letu starosti, ob pogoju, da ima hkrati najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. 5. odstavek istega člena, ki je bil prav tako predmet ustavne presoje, določa prehodne pogoje (nižje pragove) za pridobitev te pravice za čas do 31. decembra 2018.
Odločitev vpliva na vse posameznike, ki so se v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v določenem obdobju vključili prostovoljno, saj se obdobje prostovoljnega zavarovanja ne bo upoštevalo pri presoji pogojev za upokojitev po 4. in 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje so plačevale predvsem brezposelne osebe in delavci, zaposleni za krajši delovni čas od polnega. Predlagatelje ustavne presoje je zmotilo predvsem to, da se pri presoji, ali posameznik izpolnjuje pogoje po 4. odstavku 27. člena ZPIZ (torej za pridobitev polne starostne pokojnine pred 65. letom starosti), ne upošteva več obdobje prostovoljnega zavarovanja, saj so ljudje povečini bili vključeni v prostovoljno zavarovanje prav zato, da bi se lahko predčasno upokojili, ne da bi to negativno vplivalo na višino njihove pokojnine. S tem je ZPIZ-2 po njihovem mnenju posegel v že pridobljene pravice. Ustavno sodišče je zavzelo nasprotno stališče in štelo, da ne gre za pridobljene pravice, marveč zgolj za pričakovane pravice, v katere je zakonodajalec posegel dopustno, saj bi se v nasprotnem primeru »zrušil« pokojninski sistem.
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pred dopolnjenim 65. letom se po novem tako v pokojninsko dobo všteva zgolj obdobje obvezne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, obdobje prostovoljnega zavarovanja pa se, kot rečeno, ne upošteva (več).
Glede na odločitev, da so sporne določbe ZPIZ-2 skladne z Ustavo, te ostajajo v veljavi. Doba prostovoljno vplačanih prispevkov se bo tako pri starostni upokojitvi upoštevala zgolj v primeru upokojitve pri starosti 65 let in najmanj 15 letih zavarovalne dobe oz. pogojih po 2. in 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 in v primeru predčasne upokojitve.
Odločitev Ustavnega sodišča je naletela na ogorčen odziv sindikatov. Ohranitev spornih določb ZPIZ-2 v veljavi bo namreč imela za posledico, da bodo številni posamezniki, ki so načrtovali zgodnejšo upokojitev oz. višjo pokojnino, morali delati dlje, da bodo nastopili pogoje za starostno upokojitev oz. prejeli nezmanjšano starostno pokojnino; v primeru upokojitve pred 65. letom (izjema so nekoliko milejši pogoji v času veljavnosti prehodnih določb, tj. do konca leta 2018) pa se bodo morali sprijazniti z nižjo pokojnino. Pokojnine bodo v teh primerih lahko tudi do 18 % nižje.
Sindikati so že napovedali, da nameravajo odločitev Ustavnega sodišča izpodbijati pred Evropskim sodiščem.