9. 6. 2016
Upniki bodo po novem lažje dosegli ustavitev postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije v primerih, kjer je postopek sprožen iz razloga, ker pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, s katerim je vpisana v sodnem registru.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da se pravna oseba lahko izbriše iz poslovnega registra po uradni dolžnosti med drugim tudi, če ne posluje na poslovnem naslovu, s katerim je vpisana v sodnem registru. Sklepu o izbrisu lahko poleg same pravne osebe, katere izbris se predlaga, nasprotujejo tudi družbeniki te pravne osebe ali pa upniki. Doslej je veljalo, da postopkov, ki se vodijo iz opisanega izbrisnega razloga, ni mogoče ustaviti z uveljavljanjem ugovora, da pravna oseba dejansko še posluje, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
Ustavno sodišče je s sodbo opr. št. U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 s 14. aprila 2016 (sodba je dostopna
tukaj) ugotovilo, da so določbe ZFPPIPP o razlogih za ugovor pri izbrisu zaradi neposlovanja na registriranem naslovu v neskladju z Ustavo RS, saj
neenako obravnavajo upnike pri uveljavljanju njihovih interesov zoper takšne pravne osebe (dolžnike), in tako zakonodajalcu naložilo
odpravo ugotovljene protiustavnosti. Do uskladitve zakona z ustavno odločbo se bodo za vse izbrisne razloge (torej ne glede na to, iz katerega izbrisnega razloga bo postopek sprožen) kot dopustni šteli ugovori, s katerimi bodo upniki navajali, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
Navedeno pomeni, da bodo špekulativni dolžniki (tj. tisti, ki se želijo predvsem izogniti plačilu svojih dolgov in odgovornosti poslovodstva/družbenikov v razmerju do upnikov) po novem težje dosegli prisilno likvidacijo s tem, da bodo prenehali poslovati na naslovu, s katerim je družba vpisana v sodni register.