14. 10. 2016
Nova Direktiva Evropske unije o poslovnih skrivnostih, ki je začela veljati 5. julija 2016 enači zaščito poslovnih skrivnosti z zaščito drugih pravic intelektualne lastnine.
Direktiva (EU) št. 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva EU o poslovnih skrivnostih) je bila sprejeta z namenom oblikovanja učinkovitega pravnega okvira EU za zaščito poslovnih skrivnosti, ki kljub temu, da jih družbe pogosto uporabljajo za zaščito svojega strokovnega znanja in poslovnih informacij, do sedaj na ravni EU niso bile zaščitene na enak način kot druge oblike pravic intelektualne lastnine (blagovne znamke, patenti).
Direktiva tako uvodoma ponuja enotno opredelitev poslovne skrivnosti, ki naj bi se uporabljala v vseh državah članicah, in sicer, da je poslovna skrivnost (i) skrivnost, ki ni splošno znana ali javnosti zlahka dostopna, ki (ii) ima kot skrivnost tržno vrednost in (iii) so bili v družbi sprejeti razumni ukrepi, da taka informacija ostane skrivnost.
Razumni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da je tako skrivnost možno razumeti kot poslovno skrivnost po Direktivi, vključujejo med drugim sklenitev sporazuma o nerazkrivanju podatkov (NDA) in/ali sprejemanje potrebnih ukrepov za ohranitev poslovnih skrivnosti, ki niso namenjene javnosti, na primer pripravo protokola za vzpostavitev pravnih, kadrovskih in tehničnih ukrepov za zaščito poslovne skrivnosti družbe pred nepooblaščenim razkritjem in drugo.
Direktiva določa tudi, kdaj se pridobitev poslovne skrivnosti šteje za zakonito, in sicer je pridobitev zakonita, če je poslovna skrivnost pridobljena s samostojnim odkritjem ali stvaritvijo, z opazovanjem, preučevanjem ipd.
Če pridobitev poslovnih skrivnosti ne bo zakonita, bo družba, katere poslovna skrivnost je bila pridobljena, lahko na sodišču vložila zahtevke oziroma sprožila tožbo. Države članice bodo morale določiti zastaralni rok, v katerem se lahko vloži zahtevke/tožbe, ki ne bo smel biti daljši od 6 let. V času trajanja sodnega postopka pa bo moralo biti zagotovljeno, da stranke, odvetniki, sodniki, priče, izvedenci in drugi udeleženci ne uporabijo ali razkrijejo poslovnih skrivnosti, ki so opredeljene kot zaupne.
Države članice EU morajo Direktivo v svoje sisteme implementirati do 5. julija 2018. Čeprav se direktiva ne uporablja neposredno, se njena načela in namen lahko že sedaj štejejo kot nasvet za vse EU družbe o tem, kako čim bolje zaščititi svoje poslovne skrivnosti. Upoštevanje načel in namena Direktive s strani družb bo igralo pomembno vlogo zlasti pri kasnejših sodnih postopkih, saj bodo ugodne sodne odločbe sodišč odvisne tudi od presoje, ali so družbe same ravnale z zadostno skrbnostjo pri zaščiti svojih poslovnih skrivnosti.