15. 3. 2017
Vedno pogostejši so primeri, kjer sta upnik in dolžnik sicer rezidenta iste države članice EU, vendar ima dolžnik račun odprt v drugi državi članici. V teh primerih so se upniki morali posluževati dolgotrajnih in dragih postopkov, če so želeli poseči na tako dolžnikovo premoženje. Zato je bil z Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta s 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 189, 27. junij 2014), ki se je pričela uporabljati 18. januarja 2017, predstavljen nov institut tj. evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (nalog), ki čezmejno izterjavo dolgov olajšuje.
Skladno z Uredbo lahko upnik pred, med ali po koncu postopka pri sodišču, kjer se ta postopek vodi, vloži predlog za izdajo naloga ter hkrati od sodišča zahteva, da opravi poizvedbe o dolžnikovih računih v državah članicah EU. Upnik mora pri tem izkazati, da je izdaja tega naloga nujna zaradi nevarnosti, da bo kasnejša uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Nalog je mogoče izdati zgolj za zamrznitev gotovinskega računa dolžnika in ne tudi drugih računov. Z izvršitvijo tega naloga bo tak dolžnikov račun blokiran, hkrati pa mu bo onemogočeno, da bi sredstva na bančnem računu porabil ali prenesel, saj do izvršitve naloga o samem postopku ne bo obveščen.
Uredba se v državah članicah z izjemo Velike Britanije in Danske uporablja neposredno, a zgolj za gospodarske in civilne čezmejne spore, tj. ko se bančni račun, ki ga želimo zamrzniti, nahaja v državi članici EU, ki (i) ni država članica sodišča, ki obravnava vlogo za izdajo naloga za zamrznitev in ki (ii) ni država članica, v kateri ima upnik sedež ali stalno prebivališče.