12. 4. 2017
17. februarja 2017 je bila sprejeta novela Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/17), ki se bo v večinskem delu pričela uporabljati s 14. septembrom 2017 (tj. razen določb, ki se nanašajo na izredno pravno sredstvo obnove postopka in na tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki se uporabljajo že sedaj).
Ena izmed bistvenih novosti je uvedba pripravljalnega naroka, na katerem bo sodišče s strankami odprto razpravljalo o pravnih in dejanskih vidikih spora ter pripravilo program vodenja postopka. V navedenem programu bo sodišče, če bo možno, tudi že določilo vse datume glavnih obravnav in predviden čas zaključka zadeve.
Novost je tudi to, da se omejuje število pripravljalnih vlog – in sicer bo lahko vsaka stranka vložila le po dve pripravljalni vlogi (do sedaj število pripravljalnih vlog ni bilo omejeno), in še to najkasneje 15 dni pred pripravljalnim narokom.
Novela ureja tudi problematiko poslovnih skrivnosti (po vzoru Direktive 2014/104/EU), po kateri bo sodišče na predlog stranke drugi stranki naložilo razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, če bo presodilo, da je njihovo razkritje v postopku nujno.
Pomembna sprememba je odprava instituta dovoljene revizije (po trenutno veljavni ureditvi je namreč revizija kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo drugostopenjskega sodišča vedno dovoljena, če vrednost spora presega 40.000,00 EUR, oziroma v gospodarskih sporih 200.000,00 EUR). Novela zakona tako ohranja le institut dopuščene revizije. To pomeni, da bodo stranke, ne glede na vrednost spora, morale najprej vložiti predlog za dopustitev revizije, v katerem bodo morale izkazati, da predlog obravnava pomembna pravna vprašanja in predlog tudi sicer utemeljiti. Šele če bo Vrhovno sodišče takemu predlogu ugodilo, bo možna vložitev revizije.
Novela zakona uvaja tudi številne druge novosti, ki so namenjene temu, da se stranke (pa tudi sodišče) na postopek zelo dobro pripravijo že v zgodnji fazi postopka, da se odpravijo odvečni formalizmi in da se skrajša pravdni postopek. Zakonodajalec ocenjuje, da se bo s tem povečalo tudi zaupanje v sodstvo ter število tujih neposrednih investicij v državo.