14. 6. 2017
Avtorja omenjenega pravnega mnenja, dr. Boštjan M. Zupančič in dr. Ciril Ribičič, v navedenem mnenju zavzemata stališče, da so banke v primeru švicarskih frankov izdajale "toksična" posojila, s katerimi so kreditojemalci prevzeli nesorazmerno oz. celotno tveganje. Banke naj bi bile namreč s strani Banke Slovenije opozorjene, da bo breme posojil za kreditojemalce nesorazmerno, vendar so navedene kredite kljub temu plasirale v javnost in, po mnenju avtorjev, namenoma zavajale potrošnike o ugodnosti teh kreditov. Propagiranje bank je med drugim zajemalo slogane »vezava vašega kredita na švicarski frank zagotavlja, da se višina mesečne anuitete ne bo bistveno večala« in »oprite se na trdno valuto«. Avtorja poudarjata, da posojilojemalci niso pričakovali in niso mogli predvideti, da bo prišlo do drastičnega povečanja glavnice in obresti zaradi spremembe valutnih razmerij med švicarskim frankom in evrom, medtem ko so to banke vedele in potrošnikov na to niso opozorile, ampak so jih namenoma zavajale.
Pravno mnenje pojasnjuje, da je bilo tovrstno ravnanje bank moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljivo, izpostavlja pa tudi vprašanje neupravičene obogatitve bank in kazenskopravno vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo.
Pri tem se mnenje opira na sodno prakso sodišč držav Zahodne Evrope, ki so tovrstno bančno prakso že obsodila (vključno s kazenskopravnimi obsodbami zoper snovalce takšnih finančnih produktov v Franciji), in tudi prakso hrvaškega Ustavnega sodišča, ki je nedavno potrdilo hrvaški zakon o olajšanju položaja posojilojemalcev.
Po mnenju avtorjev pravnega mnenja je naslednji korak zgodbe slovenskih posojilojemalcev v švicarskih frankih ustavna pritožba na slovensko Ustavno sodišče. V primeru, da Ustavno sodišče ne bo odločilo, da je treba omenjene bančne posle razveljaviti, pa naj bi sledile tožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V tem primeru se bo odgovornost za ravnanja bank preložila na državo (posledično pa na davkoplačevalce).