11. 7. 2017
V opisu kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev je z novelo izpuščena beseda »zavestno«, kar jasno izraža, da je omenjeno kaznivo dejanje mogoče storiti z eventualnim naklepom (tj. storilec se zaveda, da lahko nastane prepovedana posledica in privoli, da nastane). Glede na pogostost in obseg kršitev je zagrožena zaostrena kazen, in sicer kazen zapora do treh let in denarna kazen. V drugem odstavku 196. člena KZ-1 je po novem določena kvalificirana oblika kaznivega dejanja (tj. strožja oblika), za katero je zagrožena kazen do petih let zapora in denarna kazen. Kvalifikatorno okoliščino predstavljata kršitev pravic najmanj dvajsetih delavcev ali kršitev pravic v obdobju najmanj dveh let.
Eventualni naklep storilca bo po novi ureditvi zadoščal tudi za pregon kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Do sedaj sta morali biti omenjeni dve kaznivi dejanji storjeni naklepno, hkrati pa je moral biti pri storilcu vnaprej podan tudi kaznivi namen pridobitve koristi sebi ali drugemu (ali povzročitve premoženjske škode), ki je po novi ureditvi določen kot posledica.
KZ-1E prinaša spremembe tudi pri kaznivem dejanju oškodovanja upnikov. Temeljna oblika kaznivega dejanja bo po novem podana, če bo storilec s svojim dejanjem upnikom povzročil premoženjsko škodo v višini do 50.000 EUR. Povzročitev velike premoženjske škode (tj. škode, ki presega 50.000 EUR), ki je bila pred sprejetjem KZ-1E zakonski znak temeljne oblike, pa po novem predstavlja kvalificirano (tj. hujšo) obliko, za katero je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora.
Novela prinaša tudi nekatere druge novosti, kot so na primer opredelitev namena kaznovanja, možnost izgona tujca iz države, spremembe nekaterih kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom in uvedbo novega kaznivega dejanja potovanja v tujino z namenom terorizma. Pri kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov pa novela uvaja novo kvalificirano obliko kaznivega dejanja, ki se nanaša na t. i. »revenge porn« – objavljanje posnetkov in sporočil s seksualno vsebino brez privoljenja posnete osebe.