Publikacije

Ministrstvo za pravosodje ZDA je namreč na Vrhovno sodišče ZDA naslovilo prošnjo za preučitev drugostopenjske sodbe v zadevi Microsoft. V navedeni zadevi je vlada ZDA od Microsofta zahtevala, da ji na podlagi naloga za preiskavo v kazenski zadevi, povezani z uporabo prepovedanih drog, izroči vsebino elektronske pošte uporabnika, ki je bila shranjena na strežniku na Irskem. Microsoft vsebine elektronskih sporočil ni želel predati, drugostopenjsko sodišče v New Yorku pa je odločilo v prid Microsofta in navedlo, da vlada ZDA nima pravice prisiliti Microsofta in drugih družb, da ji predajo elektronska sporočila uporabnikov, ki so shranjena na strežnikih izven ZDA. 

Gre za zelo odmeven primer, ki predstavlja pomembno odločitev v vprašanjih razkrivanja osebnih podatkov iz elektronskih medijev. Trenutna sodba ameriškega sodišča pomeni, da se uporabniki elektronskih storitev lahko zanesejo na pravo nacionalne države glede zaščite zasebnosti in varstva osebnih podatkov in da njihovi osebni podatki ne bodo prenešeni v tujino na podlagi enostranske zahteve po izročitvi podatkov. 

Evropska (in slovenska) zakonodaja namreč ne dopuščata razkritja osebnih podatkov zgolj na podlagi enostranske zahteve druge države. Če bo ameriško Vrhovno sodišče zadevo sprejelo v obravnavo in bo o njej odločilo drugače, bo taka odločitev pomenila nevaren precedens, ki bo ustvaril veliko težav tako za poslovanje podjetij, kot tudi za odnose ZDA z drugimi državami. Prav tako bi lahko taka sodba vplivala na dogovor glede ščita zasebnosti (o katerem smo že pisali).