Publikacije

V navedenem izvršilnem postopku je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika (g. Vaskrsića) za glavnico v višini 124 EUR. Upnik je najprej predlagal izvršbo na premičnine; ker je bila ta neuspešna, pa je predlagal še izvršbo s prodajo nepremičnine. Sodišče je upnikovemu predlogu ugodilo in nepremičnino uspešno prodalo. G. Vaskrsić je bil v izvršilnem postopku večino časa popolnoma neaktiven in je šele mesec dni pred dražbo nepremičnine predlagal, da se izvršba namesto na nepremičnine raje opravi s poplačilom z njegovega tekočega računa. Sodišče je predlogu g. Vaskrsića ugodilo, vendar šele po tem, ko je nepremičnino že prodalo kupcu (tj. z izdajo sklepa o domiku nepremičnine kupcu). Kljub temu, da je sodišče za tem izvršilni postopek ustavilo (saj je g. Vaskrsić svoj dolg do upnika plačal), sodišče sklepa o domiku nepremičnine ni razveljavilo, zaradi česar je bila dolžnikova nepremičnina veljavno prodana kupcu. 

Z navedeno odločitvijo izvršilnega sodišča so se strinjale tudi vse druge sodne instance v državi. Dolžnikovi pritožbi je ugodilo šele ESČP, ki je v svoji sodbi med drugim navedlo, da slovenski Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res ne določa minimalnega zneska za izvršbo s prodajo nepremičnine in tudi ne nalaga sodiščem, da po uradni dolžnosti izberejo blažje izvršilno sredstvo v primeru neproporcionalnosti. Vendar pa po mnenju ESČP kljub temu prodaja hiše v primeru tako nizkega dolga pomeni, da je tak ukrep neproporcionalen (tj. predvsem glede na nepopravljive posledice, ki nastanejo za dolžnika s prodajo njegove hiše). ESČP je odločilo, da je zato Slovenija kršila Protokol št. 1 k EKČP in da mora g. Vaskrsiću plačati 80.000 EUR odškodnine.

Glede na povedano je možno, da upniki s predlogi za izvršbo na nepremičnine v primeru nizkih zneskov v prihodnje ne bodo več uspešni. Z ozirom na povedano je tako (zaradi časovne in stroškovne učinkovitosti) v primeru nizkih zneskov bolje predlagati izvršbo na premičnine, sredstva na tekočem računu ali podobna druga sredstva.