- uvedba novih postopkov, ki spodbujajo sanacijo podjetij v težavah;
- ureditev sekundarnega postopka v primeru insolventnosti;
- ukrepi za preprečevanje zlorab v smislu izbiranja najugodnejšega sodišča (forum shopping);
- lajšanje čezmejnega sodelovanja v postopkih insolventnosti v različnih državah članicah, ki zadevajo istega dolžnika.
|
Uredba razširja domet prej veljavne zakonodaje in spodbuja sanacijo podjetij v težavah z instrumenti, ki se lahko uvedejo še pred začetkom insolventnega postopka. V tem okviru
se lahko zoper dolžnika uvedejo novi postopki, kot so odpust dolga, prilagoditev dolga ali podaljšanje roka zapadlosti plačila, ki se lahko začne na predlog upnika.
Načeloma glavni postopek insolventnosti teče v državi članici, v kateri ima dolžnik središče svojih glavnih interesov. Nova Uredba omogoča uvedbo sekundarnega postopka v primeru insolventnosti v vsaki državi članici, v kateri ima dolžnik poslovalnico. Učinki takšnih sekundarnih postopkov morajo biti usklajeni z glavnim postopkom in se lahko nanašajo le na premoženje, ki ga ima dolžnik v tej državi članici.
V praksi se je izkazalo, da so nekatera podjetja zlorabljala bolj 'ugodna' pravila stečajnega postopka v določenih državah in tik pred stečajem sedež ali glavni kraj poslovanja družbe prenesla v drugo državo članico. Uredba sicer ohranja pravno domnevo, da je središče dolžnikovih glavnih interesov v državi, kjer ima registriran sedež ali glavni kraj poslovanja, vendar je ta domneva lahko predmet izpodbijanja. V nobenem primeru pa domneva ne velja, če je sedež družbe prenesen znotraj treh mesecev pred začetkom insolvenčnega postopka.
Spremenil se je tudi način sodelovanja med stečajnimi upravitelji, sodišči, dolžnikom, upniki in ostalimi relevantnimi osebami, kar naj bi prispevalo k učinkovitemu upravljanju stečajne mase. Bolj pomembno vlogo so dobili stečajni upravitelji v glavnem postopku insolventnosti, saj lahko vplivajo na potek sekundarnih postopkov in določajo način prestrukturiranja in poravnav.