12. 10. 2017

Kaj prinaša nova davčna reforma?

S predlaganimi ukrepi se načrtuje prestrukturiranje davčnih bremen, izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanje administrativnih bremen, z namenom povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.

V ta namen se zlasti zmanjšuje davčna obremenitev visokokvalificiranih napotenih delavcev iz Slovenije v tujino in iz tujine v Slovenijo, z namenom pridobivanja novih znanj in kompetenc. Predlog novele Zakona o dohodnini razlikuje med napotenimi delavci do 30 dni in nad 30 dni. Davčno bolj ugodna obravnava se predvideva zgolj za daljše napotitve na začasno delo, ki trajajo neprekinjeno vsaj 30 dni, kraj napotitve pa je od običajnega opravljanja dela oddaljen toliko, da dnevne migracije niso več ekonomsko smiselne. Iz te ugodnejše obravnave so zaradi preprečevanja socialnega »dumpinga« (tj. »uvažanja cenene delovne sile«, ki bi predstavljala nepošteno konkurenco domačim delavcem) izključeni nižje kvalificirani delavci, ki so napoteni v Slovenijo. Bolj ugodno se ureja tudi ureditev glede povračila stroškov v primeru začasnih napotitev zaposlenih v tujino.

Ostale spremembe Zakona o dohodnini sledijo socialnim ciljem. Tako se odpravlja stopničavost (progresivnost) dodatne splošne olajšave, s čimer se preprečuje, da bi posamezniki z najnižjimi dohodki ob povečanju bruto plače dejansko prejeli nižji neto prihodek. Posebna osebna olajšava za dijake in študente se iz 75 % povečuje na 100 % zneska splošne olajšave, za prejeto brezplačno pravno pomoč pa se uvaja oprostitev plačila dohodnine.

V javnosti so najbolj odmevale spremembe pri obdavčevanju v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti v Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Prvotni načrti vlade so bili sicer bolj ambiciozni od dejansko uresničenih, saj je bilo predlagano znižanje višine normiranih odhodkov na 60 % in povratek v sintetično obdavčitev. Kljub temu režim obdavčenja normiranih odhodkov ostaja nespremenjen (ohranja se višina normiranih odhodkov na 80 % in cedularni način obdavčitve za podjetnike), predlagani pa so določeni ukrepi, ki naj bi preprečevali zlorabe na področju ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Ti mehanizmi so npr. nadgradnja pravila glede obveznega izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, zgornja absolutna višina priznanih normiranih odhodkov ter seštevanje prihodkov povezanih oseb.

Zaradi opisanih sprememb se spreminja tudi Zakon o davčnem postopku, ki po novem prav tako uvaja pravno podlago za možnost brezgotovinskega plačevanja na enotah uprave za javna plačila. 

Četrti v paketu se spreminja Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki določa, da bodo zavezanci lahko vezane knjige računov uporabljali tudi po prehodnem obdobju (tj. od 31. 12. 2017 dalje). 

Vse predlagane spremembe mora seveda potrditi tudi Državni zbor.
<< Nazaj na seznam