19. 12. 2017

Ministrstvo je izdalo pojasnilo o razlikovanju med napotitvijo v tujino in službeno potjo

Razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo je pomembno predvsem iz razloga, ker bo napotitev v tujino od 1. 1. 2018 dalje, ko se bo pričel uporabljati novi Zakon o opravljanju čezmejnih storitev (ZČmIS) , bistveno bolj strogo urejena. Več podatkov o spremembah, ki jih prinaša ZČmIS, je na razpolago na tej povezavi. Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) s 23. 10. 2017 podaja usmeritve glede tega, kdaj je delavčev obisk v tujini treba šteti za službeno pot in kdaj gre za napotitev in s tem povezano čezmejno opravljanje storitev. 

Čeprav je pojasnilo MDDS nezavezujoče za ostale organe, je precej verjetno, da bodo temu stališču v primeru inšpekcijskih postopkov sledili tudi nadzorni inšpekcijski organi, zlasti pa Inšpektorat RS za delo. Tovrstna pojasnila so dobrodošla tudi zato, ker veljavni predpisi ne podajajo definicije obeh institutov. 

Pojasnila MDDSZ napotujejo na razlikovalne elemente, opredeljene v Direktivi 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, ter Uredbi (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki podajata smernice o uporabi instituta napotitve na delo v tujino.

Ob odsotnosti zakonske definicije in upoštevanju dejstva, da gre v obeh primerih za začasno opravljanje dela, je odločilna okoliščina za razlikovanje med obema institutoma vsebina in kraj opravljanja dela. Delodajalec mora zato, da lahko ugotovi, ali gre za službeno pot ali napotitev v tujino, odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: 

  • Ali bo delavec v tujini opravljal dela, ki spadajo v primarno poslovno dejavnost delodajalca (napotitev) ali pa zgolj pomožna/pripravljalna dela (službena pot), ki ne predstavljajo opravljanja poglavitne dejavnosti družbe? Pri tem je bistveno vprašanje tudi, kdo je končni uporabnik storitve – naročnik (napotitev) ali delodajalec (službena pot). 
  • Ali je med delodajalcem in osebo, pri kateri ta opravlja storitve, sklenjena kakšna pogodba (tudi če ni pisna)? V primerih izpolnjevanja obveznosti po pogodbi bo šlo praviloma za napotitev in ne za službeno pot. 
  • Ali delodajalec za opravljeno delo pričakuje neposredno pogodbeno dogovorjeno plačilo (napotitev) ali ne (službena pot)? 
  • Ali družba z opravljanjem teh storitev dejansko konkurira drugim podjetjem na tujem trgu (napotitev) ali ne (službena pot)? 

Opisani napotki so kot rečeno mišljeni zgolj kot pomoč delodajalcem, da lahko lažje ugotovijo, za kakšno vrsto čezmejnega opravljanja dela gre. Delodajalci pa se tudi v bodoče ne morejo izogniti temu, da je treba od primera do primera presojati, ali gre za službeno pot ali napotitev v tujino (ki bo po novem zelo podrobno in strogo urejena).

Za podjetja lahko kolektivne tožbe pomenijo predvsem negativno publiciteto, saj zakon določa tudi vodenje javnega registra kolektivnih tožb. Zaradi varstva utemeljenih interesov toženca lahko sodišče že v fazi odobritve odloči, da tožbe ne dopusti, če je vsebinsko očitno neutemeljena. Toženo podjetje bo zato moralo svojo obrambo dobro pripraviti že v fazi pred odobritvijo kolektivne tožbe.
<< Nazaj na seznam