Publikacije

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E) , ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2018, določa novo definicijo »pokojninske dobe brez dokupa«, v katero se bo po novem štelo ne le obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, temveč tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki.

S tako dopolnitvijo definicije se delno odpravlja sporni poseg pokojninske reforme iz leta 2012 v že pridobljene pravice posameznikov. Zakon o pokojninskem in zavarovanju (ZPIZ-2) je namreč določil, da se obdobje prostovoljnega plačevanja prispevkov ne upošteva več pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa (upoštevalo pa se je pri upokojitvi pri 65 letih). To v praksi pomeni, da so se lahko (i) brezposelne osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z namenom, da bi si pridobile pravico do starostne pokojnine (predvsem starejši brezposelni, ki so čakali na upokojitev) ter (ii) osebe, zaposlene s krajšim delovnim časom od polnega, ki so se v obvezno zavarovanje vključile z namenom ohranitve polnega obsega pravic, »predčasno« starostno upokojile le, če so bile pripravljene pristati na znižanje osnove zaradi »predčasne upokojitve« (to pa je lahko pomenilo tudi do 18 % nižjo pokojnino). 

Čeprav je Ustavno sodišče v aprilu 2016 odločilo, da ZPIZ-2 ni nedopustno posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, ki so zaupali, da se bodo na podlagi plačanih prispevkov lahko upokojili že pri nižji starosti, se strokovna in laična javnost s tem stališčem ni mogla strinjati. Ti zavarovanci so se namreč zanašali na to, da se bodo lahko na podlagi prostovoljno vplačanih prispevkov upokojili pod enakimi pogoji kot obvezno zavarovane osebe. 

Novela ZPIZ-2 pa ne rešuje problema (ne)upravičenega razlikovanja med zavarovanci, ki so v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno in tistimi, ki so vključeni obvezno, za čas od 1. 1. 2013 naprej. Rešitev naj bi prinesla šele naslednja reforma ZPIZ, ki naj bi po napovedih Vlade uveljavila načelo »plačanih prispevkov«, kar bi de facto pomenilo, da se bodo upokojitveni pogoji vezali na zavarovalno dobo, za katero bodo plačani prispevki. 

Novela poleg tega določa, da mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zavod) obvestiti zavarovance (in delodajalce), če delodajalec zanje ne bo predložil davčnega odtegljaja in torej ne bo plačal obveznih socialnih prispevkov (novi 134.a člen ZPIZ-2). Vsa obdobja, za katera niso bili obračunani prispevki in na katera se nanaša obvestilo zavoda, se štejejo v pokojninsko dobo. Enako obvestilo mora Zavod v elektronski obliki posredovati tudi nadzornim organom in sicer FURS in Inšpektoratu RS za delo (IRSD). FURS lahko po novem delodajalca, ki krši to obveznost, kaznuje z globo od 450 do 20.000 EUR (glede na velikost delodajalca), z globo od 450 do 2.000 EUR pa tudi njegovo odgovorno osebo. IRSD pa lahko delodajalcu, ki delavcem ni izplačal plače, prepove opravljanje dela delavcev ali izvajanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo. Neplačevanje prispevkov lahko pod določenimi pogoji predstavlja celo kaznivo dejanje.