15. 5. 2018

Kdaj se s pogodbo o zaposlitvi sme dogovoriti pogodbena kazen v škodo delavca?

Vrhovno sodišče je v sklepu VIII Ips 173/2017, s katerim je razveljavilo sporno odločbo, navedlo, da se s pogodbo o zaposlitvi sme dogovoriti pogodbena kazen v škodo delavca za primer kršitve konkurenčne klavzule. 

Vrhovno sodišče je med odločanjem ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za odstop od dosedanjih stališč ter da je treba delovna razmerja presojati tudi ob smiselni uporabi pravil civilnega prava in upoštevati načelo prostega urejanja obligacijskih razmerjih. Ker zakon ne omejuje zahtevkov, ki jih ima pogodbena stranka na voljo v primeru kršitve konkurenčne klavzule, je dopusten tudi dogovor o pogodbeni kazni. Sodišče je pri tem še izpostavilo, da konkurenčna klavzula velja v času, ko delavec ni več zaposlen pri delodajalcu, zato zanjo ne pridejo v poštev vsa pravila delovnega prava, ki so v korist delavcev (npr. ugodnejša določba ZDR o odgovornosti delavca za povzročeno škodo).

Drugače pa velja v primeru kršitve konkurenčne prepovedi. Glede tega Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ZDR predvideva, da lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode, ki je nastala zaradi kršitve konkurenčne prepovedi (dodatno pa lahko zoper delavca postopa tudi na druge z zakonom predvidene načine, kot so opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, disciplinska sankcija, redna in izredna odpoved itd.). Ker zakon izrecno določa zgolj pravico do povrnitve škode, se morajo uporabiti določbe o odškodninski odgovornosti delavca v delovnem razmerju, ki so milejše od splošnih določb odškodninskega prava. To pa pomeni, da se v primeru kršitve konkurenčne prepovedi ni mogoče veljavno dogovoriti o pogodbeni kazni.

Revizijsko sodišče nadalje še navaja, da možnosti dogovora o pogodbeni kazni ni mogoče enostavno razširiti tudi na druga področja delovnega prava oziroma na ostale kršitve, kot so kršitev opravljanja dela, neupoštevanja delodajalčevih navodil, nespoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kršitev obveznosti obveščanja, škodljivo ravnanje ali kršitev varovanja poslovnih skrivnosti.
<< Nazaj na seznam