Kot žvižgač se opredeljuje oseba, ki bodisi znotraj organizacije ali prek zunanjega kanala poda prijavo oz. razkrije informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju, in s tem prispeva k preprečevanju škode, odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostala neodkrita. V opisanih primerih je na tehtnici pogosta presoja med »pravilnim ravnanjem« ter med ohranitvijo zaposlitve in preskrbljenosti za življenje. Ker zaščita teh posameznikov na ravni EU do sedaj ni bila enotno urejena, je cilj Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ta, da se posameznike zaščiti pred povračilnimi ukrepi.
Predlog zaščito žvižgačev opredeljuje kot sredstvo za izboljšanje izvrševanja prava Unije. Direktiva bi tako pokrivala širok spekter področij oz. prijav kršitev zakonodaje EU s področja javnih naročil, finančnih storitev, pranja denarja in financiranja terorizma, varnosti proizvodov, varnosti prevoza, varstva okolja, varnosti hrane in krme, zdravja in dobrobiti živali, javnega zdravja, varstva potrošnikov ter zasebnosti in drugih.
Predlog za nekatere zavezance iz zasebnega sektorja ter subjekte iz javnega sektorja prinaša obveznost k vzpostavitvi notranjih kanalov in postopkov za notranjo prijavo in spremljanje prijav žvižgačev. Kot zasebni subjekti se štejejo i) zasebni pravni subjekti s 50 ali več zaposlenimi, ii) zasebni pravni subjekti z letnim prometom poslovanja 10 milijonov EUR ali več in iii) zasebnopravni subjekti vseh velikosti, ki delujejo na področju finančnih storitev ali so izpostavljeni pranju denarja ali financiranju terorizma. Predlog za te subjekte prinaša obveznost vzpostavitve i) kanala za prejemanje prijav, ki bo omogočal zaupnost identitete, ii) imenovanje osebe, pristojne za sprejemanje prijav, iii) spremljanje prijave, iv) razumen rok za podajo povratne informacije, krajši od treh mesecev in v) informacije o zunanjih kanalih za podajo prijave.
Žvižgači bodo v primeru sprejetja predloga uživali obširno zaščito absolutne prepovedi povračilnih ukrepov. Navedeno pomeni, da posameznik zaradi prijave ne bo smel utrpeti nobenih negativnih posledic (odpoved, premestitev, finančne posledice in druge), poleg tega pa bo za takega posameznika veljala domneva, da ni kršil morebitnih pogodbenih dogovorov o omejitvi razkritja informacij ter zaščita v primeru sodnih postopkov.