Publikacije

15. avgusta 2018 je začela veljati nova Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije ( »KPDTS«), ki delavcem prinaša predvsem zvišanje izhodiščnih plač in spremenjen režim pri odrejanju dela na nedelje in druge dela proste dneve.

Dalje KPDTS uvaja tudi dodatne ugodnosti za člane sindikata ter uvaja dodatna pravila za reševanje tako kolektivnih kot tudi individualnih delovnih sporov. 

Po novem bodo delavci v trgovinah lahko delali do 20 nedelj v letu (doslej 15), vendar največ dve nedelji v mesecu. Hkrati pa se prepoved dela na praznike širi na vse praznike v koledarskem letu (doslej zgolj 10). S 1. septembrom 2018 se je zvišal tudi minimalen znesek dodatka, ki ga mora delavec prejeti za nedeljsko delo, ki sicer ostaja v višini 100 % (minimalni znesek pa se zvišuje na 6,05 EUR/uro bruto).

Zakon o delovnih razmerjih tako kot doslej dopušča nekaj izjem od prepovedi dela na nedelje in praznike (delovanje javnih služb, družinske trgovine, določena pripravljalna dela idr.), pri čemer KPDTS te izjeme širi. Nova KPDTS med drugim dovoljuje delo na nedelje in praznike tudi varovanim kategorijam delavcev, ki skrbijo za otroka do starosti treh let, in sicer na podlagi izrecne pisne pobude delavca, ki jo ta lahko kadarkoli prekliče. 

S 1. januarjem 2019 začne veljati tudi dvig plač v višini 5 % za I. do V. tarifni razred ter 10 % za VI. in VII. tarifni razred. Za tarifne razrede od I. do V. je s 1. julijem 2019 predviden še dodaten dvig plač v višini 2 % sedanje osnove. Predvidena sta tudi usklajevanja plač z inflacijo in višji znesek regresa, če je ta izplačan v nedenarni obliki (970 EUR). 

Kolektivna pogodba je sicer sklenjena za določen čas, in sicer do 31. decembra 2022. 

Potem ko je z aprilom 2018 prenehala veljati prejšnja Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma (v nadaljevanju »KPGT«), so socialni partnerji dosegli dogovor in 8. avgusta 2018 podpisali novo KPGT ter Dogovor o zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka. Ključna tematika, ki so jo socialni partnerji uredili, je predvsem vprašanje presežnih ur, medtem ko višina plač ostaja odprta za nadaljnja pogajanja.

Poglavitno spremembo predstavljajo novosti v zvezi s presežnimi urami v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa. Delodajalec je po novem zavezan vsake tri mesece narediti analizo stanja presežnih ur delavcev iz naslova take razporeditve delovnega časa in o tem obvestiti reprezentativni sindikat oz. svet delavcev. Če višek ur presega 5 % povprečne delovne obveznosti zaposlenih, je delodajalec dolžan pripraviti in predstaviti ukrepe za izboljšavo organizacije dela. 

Dalje KPGT natančneje ureja izrabo presežnih ur, v primeru da ta ni mogoča, pa plačilo v razmerju 1 : 1,3. Novost je tudi ta, da mora delavec presežne ure izkoristiti v prvih šestih mesecih od njihovega nastanka znotraj enotnega referenčnega obdobja ali pa zanje prejeti plačilo (z navedenim dodatkom). V nasprotnem primeru delavec te lahko izkoristi ali dobi izplačane do izteka enotnega 12-mesečnega referenčnega obdobja, v razmerju 1 : 1,45. V primeru, da ure niso izkoriščene ali plačane do izteka 12-mesečnega referenčnega obdobja, je delavec upravičen do plačila v razmerju 1 : 1,5. Navedeni ukrepi naj bi spodbudili delodajalce k temu, da delavcem v krajših rokih omogočijo izrabo presežnih ur.

KPGT je sklenjena za določen čas do 31. decembra 2022, veljati pa je pričela 1. septembra 2018.