11. 10. 2018
Omenjena (neprimerna) določba je v notarskih vrstah dvignila kar precej prahu, o tem pa se je veliko pisalo tudi v medijih. Notarska zbornica je že v času sprejema zakona opozorila, da notarji obveznosti preverjanja, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, ne morejo izvrševati, saj niso povezani z ustreznimi evidencami, v katerih bi te podatke lahko pridobili.
Notarji bi torej morali zavrniti overitev podpisa, če jim stranke kupoprodajne pogodbe ne bi dostavile gradbenega dovoljenja za objekt, kar pa bi po vsej verjetnosti v praksi povzročilo velik kaos in marsikatero nevšečnost.
Zaradi zmede, ki jo je povzročila navedena določba, je bila predlagana tudi sprememba zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Predlaga se uskladitev, saj notar ne more vedeti, kdaj je za nek objekt potrebno gradbeno dovoljenje, ker gre za področje dela inšpektorjev, ki so za to posebej usposobljeni.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je na pobudo Državnega sveta podalo mnenje, da je treba 93. člen GZ razlagati tako, da morajo notarji, banke in drugi subjekti, ki jih naslavlja navedeni člen, preveriti zgolj obstoj pravnega dejstva prepovedi zaradi nedovoljenega objekta ali neskladne uporabe objekta tako, da preverijo, ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljenega objekta ali neskladne uporabe objekta v zemljiški knjigi.
Notarji trenutno upoštevajo mnenje MOP in pri overitvi podpisov na kupoprodajnih pogodbah za nepremičnine zato ne preverjajo, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje.