Publikacije

Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni je iz leta v leto več in vse več je tudi odškodninskih zahtevkov, ki jih na tej podlagi zoper delodajalce uveljavljajo poškodovani delavci. Poleg zahtevkov samih delavcev, za katere imajo večji delodajalci pogosto sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti, se v zadnjih letih veča tudi število regresnih zahtevkov, ki jih v zvezi s tovrstnimi poškodbami zoper delodajalce uveljavljata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in/ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Takih zahtevkov ZPIZ in ZZZS pa splošna zavarovanja praviloma ne pokrivajo.

V praksi so med regresnimi zahtevki ZZZS najpogostejši zahtevki za povračilo premoženjske škode, ki je nastala zaradi povračila stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev delavcu, ki je bil poškodovan pri delu oziroma je zbolel zaradi poklicne bolezni, stroškov oskrbe z zdravili in medicinskih pripomočkov, izplačila denarnih nadomestil za primer poklicne bolezni, poškodbe pri delu ipd. Regresni zahtevki ZPIZ pa običajno temeljijo na stroških, ki so nastali zaradi invalidske upokojitve delavca zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, zaradi izplačevanja postrežnine takemu delavcu, izvedbe poklicne rehabilitacije, stroških za adaptacijo in prireditev delovnih mest, stroških invalidske/vdovske/družinske pokojnine ipd. Gre torej za zahtevke, ki redno dosegajo več tisoč evrov in ki lahko začasno ohromijo poslovanje (predvsem manjših) delodajalcev. 

Če je namreč delodajalec odgovoren za nastalo poškodbo delavca pri delu, bo dolžan povrniti škodo, ki je nastala zaradi te poškodbe pri delu, tudi ZPIZ ali ZZZS. Če pride v takih primerih do sodnega postopka, je postopek dokazovanja pred sodiščem osredotočen ravno na vprašanje, ali je delodajalec izvedel vse potrebne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu in zakaj je do škodne posledice pri delavcu prišlo. Ključno v teh primerih je, da je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da je ravnal tako, kot mu veleva zakon, podzakonski predpisi, interni akti delodajalca ali pravila stroke in da je torej storil vse, kar mora storiti, da bi preprečil nastanek poškodbe oz. bolezni delavca.

Sodna praksa v zadnjih letih do delodajalcev postaja vse strožja, kar pomeni, da od delodajalcev zahteva vse skrbnejše ravnanje pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. ZZZS je v letu 2017 vložil kar 130 tožb iz naslova regresnih zahtevkov zoper delodajalce v višini več sto tisoč evrov, ZPIZ pa je na novo evidentiral 155 regresnih zahtevkov, prav tako v višini več sto tisoč evrov. 

Sodišča med drugim vedno bolj poudarjajo dolžnost delodajalca, da delavca dejansko usposobi za varno opravljanje dela, pri čemer pa se ta dolžnost ne izčrpa že s seznanitvijo delavca z navodili za varno opravljanje dela, ampak je potrebno konstantno seznanjanje delavcev z ukrepi za odpravo in preprečitev škode. Posamezna navodila morajo biti prilagojena delu, ki ga posamezen delavec dejansko opravlja.

Zato je za delodajalce, tudi z vidika regresnih zahtevkov ZPIZ in ZZZS ključno, da redno izvajajo ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu, da delavce redno usposabljajo za varno in zdravo delo, jih redno napotujejo na zdravstvene preglede, da v primeru nezgode pri delu upoštevajo vse postopke za prijavo take nezgode, saj jih v nasprotnem primeru, v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni, lahko doletijo zelo hude posledice.