18. 12. 2018

Ali je zakonodajalec manjšim delodajalcem pri zaposlovanju agencijskih delavcev res želel zagotoviti toliko svobode?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) za manjše delodajalce (tj. delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev) določa nekatere ugodnosti, namenjene poenostavitvi njihovega poslovanja. Med tovrstne izjeme šteje tudi izjema od omejitve, ki sicer velja za zaposlovanje t. i. agencijskih delavcev. 


ZDR-1 namreč določa, da za manjše delodajalce ne velja omejitev glede števila napotenih (agencijskih) delavcev, ki so pri agenciji (delodajalcu za zagotavljanje delavcev drugim uporabnikom) zaposleni zgolj za določen čas. Gre za izjemo od določbe 3. odstavka 59. člena ZDR-1, ki določa, da »Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače«. Pri tem je treba omeniti, da v to kvoto ne štejejo delavci, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas.


Glede na to, da je zakonodajalec z določitvijo maksimalne kvote želel omejiti prakse delodajalcev, ki se z najemanjem agencijskih delavcev želijo izogniti zaposlovanju lastnih delavcev, ni videti utemeljenega razloga, zaradi katerega je zakonodajalec pri manjših delodajalcih od tega cilja odstopil. Navedena določba namreč manjšim delodajalcem omogoča najemanje poljubnega števila agencijskih delavcev, ne glede na to, ali so ti pri agenciji zaposleni za določen ali nedoločen čas. 


Čeprav sodišča okoliščin glede obstoja zlorab še niso presojala, je kar nekaj pravnih strokovnjakov že zavzelo stališče, da bi bilo zaradi varstva pravic delavcev v takih primerih treba uporabiti t. i. načelo prednosti dejstev. Za agencijske delavce velja, da imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno z agencijo, svoje delo pa začasno opravljajo pri drugih uporabnikih. Če bi se ugotovilo, da agencija le formalno zaposluje delavce, ti pa dejansko svoje delo trajno (in ne začasno) opravljajo pri istem uporabniku, bi na podlagi načela prednosti dejstev moralo veljati, da delovno razmerje obstoji med delavcem in uporabnikom (saj je v tem primeru delodajalec agencijo najel zgolj kot »posrednika« vnaprej izbranega delavca). Na odgovor, ali bo opisanemu stališču sledila tudi sodna praksa, bo treba še počakati.

<< Nazaj na seznam