Publikacije

Bistvena novost, ki jo prinaša Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, »DZ«) in ki je za partnerje verjetno najpomembnejša, predvsem v luči vse več konfliktov v primerih razveze zakonske zveze in razpada življenjske/partnerske skupnosti, je možnost ureditve premoženjskih razmerij med zakonci/zunajzakonskimi partnerji/partnerji iz partnerske skupnosti. Partnerja se namreč lahko dogovorita o lastnini na premoženjskih predmetih, ki jih pridobita v času trajanja zakonske zveze/partnerstva in tudi o samem režimu premoženjske skupnosti. Dogovorita se s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (v tujini bolj znana kot predporočna ali ženitna pogodba), ki mora biti v obliki izvršljivega notarskega zapisa in ki se vpiše v register pogodb o premoženjskopravnih razmerjih. Pogodba se bo lahko sklenila pred nastopom  skupnosti med partnerjema, tekom trajanja take skupnosti ali po razvezi/razpadu le-te.

Zakonski premoženjski režim med zakoncema tako ni več prisilni (kogenten), ampak velja le, če se zakonca s pogodbo ne dogovorita drugače. Zakonca se tako lahko dogovorita, da samo eden od njiju upravlja in/ali razpolaga s celoto ali delom njunega skupnega premoženja, pri čemer mora upoštevati tudi koristi drugega zakonca. Možnost sklenitve vnaprejšnjega dogovora naj bi tako omogočila bistveno enostavnejše reševanje premoženjskih sporov med zakoncema.

V izogib dodatnim sodnim sporom v primeru razveze zakonske zveze DZ dodatno določa možnost, da zakonca svojo zakonsko zvezo razvežeta pred notarjem v obliki notarskega zapisa (če nimata skupnih mladoletnih otrok). Za te primere se torej ne zahteva več, da o tem odloči sodišče. Prav tako DZ ne določa več slavnostne in javne sklenitve zakonske zveze kot dolžnosti, ampak daje več možnosti za sklepanje zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, na različne načine ipd. (npr. brez prič, samo pred matičarjem ipd.).

Tudi sicer se z novim DZ daje veliko večji pomen mirni rešitvi sporov in konfliktov med pari ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo. Tako DZ uvaja institut obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem problemov med pari v medsebojnem razmerju in v razmerju do skupnih otrok, ki ga bodo izvajali centri za socialno delo (CSD). Namen tega instituta je, da se pare že vnaprej odvrne od sodnih postopkov, da se popravijo odnosi v družini in da se doseže sporazum o posledicah prenehanja njihove skupnosti in/ali o ureditvi razmerja do otrok.

Novi DZ prinaša tudi bistvene novosti na področju starševske skrbi, varstva otrokovih koristi, ukrepov za varstvo koristi otroka, ugotavljanja očetovstva in materinstva ipd. DZ je v veljavo stopil že 15. aprila 2017, vendar je bila njegova uporaba ravno zaradi povsem nove ureditve določenih institutov družinskega prava in prenosa večine pristojnosti s Centrov za socialno delo (CSD) na sodišča preložena za dve leti od začetka veljave. Nekatere določbe (povezane s sklepanjem zakonske zveze) so v uporabi že od 1. januarja 2018 dalje, DZ v celoti pa se bo pričel uporabljati 15. aprila 2019.