Publikacije

Kolektivne odpuste Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami, ZDR-1) ureja v 98. do 102. členu, in sicer kot odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (v nadaljevanju »kolektivni odpusti«). Sodišče Evropske unije je s sodbo št. C-103/16 podalo obrazložitev prepovedi odpuščanja nosečih delavk iz Direktive št. 92/85 o varnosti in zdravju nosečih delavk (»Direktiva«), v smislu Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih. 

SEU je v okviru svoje odločitve ugotovilo, da Direktiva delodajalcem prepoveduje odpustiti delavke od začetka nosečnosti do konca porodniškega dopusta, razen v izjemnih primerih, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali ki so v skladu s praksami, ki pa niso povezane z nosečnostjo. SEU je dalje še ugotavljalo, da Direktiva vsebuje le minimalne zahteve, ki pa države članice ne zavezujejo – slednje namreč lahko v svojih nacionalnih zakonodajah predpišejo tudi strožje/milejše pogoje za varstvo nosečih delavk. 

V konkretnem primeru je Španija v nacionalni zakonodaji dovolila odpoved pogodbe o zaposlitvi noseči delavki v okviru kolektivnega odpuščanja. Posledično je SEU presodilo, da nacionalna zakonodaja, ki v primeru kolektivnega odpuščanja omogoča tudi odpuščanje nosečih delavk, ni v nasprotju z Direktivo.

Slovenija pa je, nasprotno, predpisala bistveno strožje pogoje za varstvo nosečih delavk. ZDR-1 tako jasno določa, da se noseči delavki pogodba o zaposlitvi ne sme odpovedati, in navedena prepoved velja tudi za primere kolektivnih odpustov. V 115. členu sta sicer določeni dve izjemi, ko je noseči delavki mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi, in sicer (i) če so podani razlogi za izredno odpoved ali (ii) zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca. Vendar pa morata biti navedeni izjemi razlagani zelo ozko, za podajo odpovedi na podlagi navedenih izjem pa zakon dodatno zahteva še predhodno soglasje inšpektorja za delo. 

ZDR-1 tako ne predvideva izjem pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi noseči delavki tudi za primere kolektivnega odpusta ampak v takih primerih velja splošna prepoved. Zato navedena sodba SEU za slovensko ureditev te problematike ne prinaša sprememb. Drugače bi bilo le v primeru, da bi ZDR-1 določal, da se lahko ob kolektivnem odpustu odpoved poda tudi noseči delavki.