17. 4. 2019
V septembrski številki smo že poročali o novem predlogu Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo EU 2016/943 in na enem mestu ureja področje varstva poslovne skrivnosti.
Zakon je bil v Državnem zboru sprejet 26. marca 2019. V nadaljevanju opozarjamo na novo opredelitev pojma poslovne skrivnosti, ki se v sprejetem besedilu zakona nekoliko razlikuje od tiste v prvotnem predlogu zakona.
Sprejeti ZPosS poslovno skrivnost opredeljuje kot nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki hkrati izpolnjujejo naslednje zahteve: (i) gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; (ii) ima tržno vrednost, (iii) imetnik poslovne skrivnosti pa je razumno ukrepal da jo ohrani kot skrivnost. Domneva se, da je ta zadnji pogoj razumnega ukrepanja izpolnjen, če je imetnik informacijo označil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil osebe, ki prihajajo v stik s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Zakon nadalje določa še, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Od uveljavitve ZPosS dalje bo tako prenehala veljati opredelitev poslovne skrivnosti v področni zakonodaji, tudi v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Glavna razlika med dosedanjo ureditvijo po ZGD-1 in novo ureditvijo je ta, da je ZGD-1 v 40. členu predvideval, da se za poslovno skrivnost lahko štejejo tudi podatki, ki jih družba ni določila s pisnim sklepom in za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Skladno z ZPosS pa bo za utemeljitev varstva poslovnih skrivnosti družba morala sprejeti dodatne ukrepe za zaščito poslovnih skrivnosti.
Konkretno to pomeni, da imajo podjetja zaradi nove ureditve po ZPosS dodatno breme, da uredijo varovanje svojih poslovnih skrivnosti pisno, saj brez tega ne bodo uživala zaščite po ZPosS, obenem pa je pojem poslovne skrivnosti vsebinsko razširjen.
Za namen ustrezne zaščite poslovnih skrivnosti tako podjetjem svetujemo, da sprejmejo ustrezne notranje akte, v katerih opredelijo, katere informacije so poslovna skrivnost (npr. Pravilnik o poslovni skrivnosti), in osebe, ki prihajajo v stik s tako opredeljenimi poslovnimi skrivnosti, o tem tudi ustrezno obvestijo.
Avtor: Ana Kastelec, odvetnica