26. 6. 2019
V Sloveniji se delodajalci v nekaterih panogah že dalj soočajo s pomanjkanjem ustreznih »domačih« kadrov, aktualni trendi pa ne nakazujejo, da se bo stanje na trgu v kratkem izboljšalo. Tovrstne težave so najbolj pereče v gostinstvu, turizmu, gradbeništvu in zdravstvu, ter predvsem v poletnih mesecih (zaradi povečanega števila turistov in sezonske narave gradbenih projektov). Zaradi vse večjih potreb po zaposlovanju tujcev, sta bila že leta 2015 prenovljena Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18, ZTuj-2) in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 1/18, ZZSDT), na podlagi česar je bilo uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo (enotno dovoljenje), ki se izdaja v obliki izkaznice (o čemer smo podrobneje pisali v
Pravnem utripu novembra 2017).
Postopek za pridobitev enotnega dovoljenja se začne na (i) prošnjo delavca (tujca), ki prošnjo vloži na predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ali na (ii) prošnjo delodajalca, ki prošnjo vloži na upravni enoti (UE), ki je pristojna glede na sedež delodajalca, kraj opravljanja dela ali kraj, kjer bo tujec prebival. Ker se vloge pred UE rešujejo glede na datum prejetja vloge in po vrstnem redu, svetujemo, da se vloga za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo vloži pri kateri od UE v Sloveniji, ki ima manjši pripad zadev, ob upoštevanju omenjenih pravil o pristojnosti upravnih enot.
Vlogi na
posebnem obrazcu je potrebno priložiti tudi vsa potrebna dokazila. Vloga se nato prek sistema elektronske izmenjave podatkov posreduje na
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki preveri, ali delodajalec izpolnjuje pogoje za zaposlitev tujca in ali v evidenci ZRSZ obstajajo ustrezni kandidati, ki bi lahko zasedli to delovno mesto, vse za potrebe podaje soglasja, ki je pogoj za izdajo enotnega dovoljenja. ZRSZ lahko poda (i) soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo (ki nadomešča staro osebno delovno dovoljenje), (ii) soglasje za napotene delavce (ki nadomešča staro dovoljenje za delo napotenih delavcev), (iii) soglasje za sezonsko delo in dovoljenje za sezonsko delo, (iv) soglasje za zastopnika (ki nadomešča staro dovoljenje za delo zastopnika) ipd., lahko pa soglasja tudi ne poda, če zanj niso izpolnjeni vsi pogoji. Opozoriti velja tudi na to, da je ZRSZ v zadnjem času v postopkih izdaje soglasja začel bolj podrobno preučevati določbe priloženih pogodb o zaposlitvi, pri čemer se pogosto tudi pripeti, da ZRSZ od delodajalca zahteva tudi spremembo pogodbe o zaposlitvi s tujcem (če npr. ZRSZ oceni, da kakšna določba ni skladna z veljavnimi predpisi).
ZRZS se je dolžan glede soglasja izreči v roku 15 dni od prejema prošnje. ZRSZ o svoji odločitvi obvesti UE. Soglasje ZRZS ni javna listina in se hrani zgolj v evidencah ZRSZ in UE, delavcu oziroma delodajalcu pa se za potrebe morebitnih inšpekcijskih postopkov izda zgolj informativni list, na katerem je razviden povzetek soglasja (da je ZRSZ preveril izpolnjevanje pogojev, da ZRZS podaja soglasje ter katero soglasje je ZRZS podal, ipd.).
UE, ki vodi postopek, nato preveri, ali tujec izpolnjuje vse zahtevane pogoje ter ali so bila prošnji za izdajo enotnega dovoljenja predložena vsa potrebna dokazila. Hkrati UE pridobi tudi potrdilo ministrstva o tem, da predpisana letna kvota za zaposlitev tujcev še ni bila dosežena. Če so vsi pogoji izpolnjeni, izda UE enotno dovoljenje, in sicer v roku 30 dni od prejema popolne prošnje. Rok je instruktiven, kar pomeni, da se nanj ni mogoče zanesti.
Enotno dovoljenje za delo se lahko izda za največ 1 leto oziroma za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če je ta sklenjena za krajši čas (npr. v primeru sezonskega dela). Enotno dovoljenje se lahko ob vložitvi prošnje za njegovo podaljšanje podaljša še za največ 3 leta.
Za primere določenih tujih delavcev, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine (tj. tiste, ki so v BiH prijavljeni v evidenco brezposelnih in so starejši od 18 let) , veljajo določena posebna pravila, ki jih določata Sporazum in pripadajoči Protokol, ki ureja zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji. Kot smo že napovedali v naši
decembrski številki, je bil konec maja 2019
sprejet in potrjen tudi Zakon o ratifikaciji sporazuma o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Sloveniji, ki bo odpravil nekatere birokratske ovire pri zaposlovanju srbskih državljanov v Sloveniji ter omogočil lažje zaposlovanje teh državljanov.
Na podlagi omenjenega sporazuma se bodo v Sloveniji lahko po enostavnejšem postopku zaposlili tisti državljani Republike Srbije, ki so v Srbiji prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb in so starejši od 18 let ter visoko kvalificirani delavci, ki bodo v Sloveniji opravljali strokovno zaposlitev. Tem delavcem se bo dovoljenje lahko izdalo za največ 3 leta, pri čemer mora delodajalec s takim delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi v trajanju najmanj enega leta. V pogodbi se lahko določi tudi poskusno delo, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Po preteku enega leta bo imel tak delavec prost dostop do trga dela za čas trajanja dovoljenja, pri čemer ne bo več vezan na »prvega« delodajalca, ampak si bo lahko poiskal novo zaposlitev, odprl s.p., ustanovil gospodarsko družbo ipd.
Sezonski delavci se bodo po opravljenem delu praviloma morali vrniti v Srbijo, razen če bodo pri istem delodajalcu tudi po koncu sezonskega dela nadaljevali z zaposlitvijo. Sicer pa velja, da se dovoljenje razveljavi pred potekom treh let, če v času trajanja dovoljenja delavcu preneha pogodba o zaposlitvi zaradi odpovedi iz krivdnih razlogov na strani delavca. Enaka pravila kot za državljane Srbije, že veljajo za državljane Bosne in Hercegovine, v prihodnosti pa se načrtuje sklenitev tovrstnega sporazuma tudi za državljane Ukrajine.
Slovenski delodajalci morajo v zvezi z zaposlovanjem državljanov Srbije in Bosne in Hercegovine tako upoštevati navedena posebna pravila, določila ZTuj-2 in ZZSDT. Polega navedenega pa morajo - enako kot pri zaposlovanju delavcev, ki niso tujci - upoštevati tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13), Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 21/13) ter kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca.
Avtorica: Ana Vran, odvetniška kandidatka