9. 9. 2019

Ali se obetajo spremembe na področju evidentiranja delovnega časa delavcev?

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list št. 40/06, ZEPDSV) delodajalcem nalaga obveznost vodenja več evidenc, med drugim tudi evidence o izrabi delovnega časa zaposlenih. Delodajalec mora dosledno izpolnjevati, ustrezno voditi in hraniti evidenco delovnega časa, in sicer za vsakega zaposlenega, kar dosledno in vse pogosteje preverja tudi Inšpektorat za delo (IRSD), ki na tem področju redno ugotavlja veliko število kršitev.

Med delodajalci je pogosta praksa, da opuščajo vodenje evidenc oziroma jih vodijo na neustrezen način. Delodajalci včasih evidence o izrabi delovnega časa tudi prirejajo (oz. vzpostavljajo) za potrebe inšpekcijskega nadzora, na kar že več let opozarja tudi IRSD, ki v takih primerih delodajalcu praviloma brez predhodnega opomina naloži globo za prekršek.

Zaradi številnih kršitev na področju vodenja evidenc delovnega časa je Inšpektorat za delo tudi že zahteval spremembo ZEPDSV, tako, da bo moral vsak delodajalec obvezno evidentirati tako pričetek kot tudi zaključek dela vsakega posameznega zaposlenega, in sicer za vsak dan dela, saj je sicer delodajalcem danih preveč možnosti za zlorabo osnovnih pravic delavcev glede delovnega časa in počitka. 

Spoštovanje določb o delovnem času ter o zagotavljanju počitkov je pomembno ne samo z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, temveč tudi z vidika njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter varnosti in zdravja pri delu, zato je problematika evidentiranja delovnega časa zaposlenih že vrsto let pereča tema v celotni EU.

Sodišče Evropske Unije (SEU) je zaradi navedenega 14. maja 2019 izdalo sodbo št. C-55/18, s katero je razsodilo, da morajo države članice Evropske unije (EU), ki tega ne določajo že sedaj, delodajalcem naložiti obveznost vzpostavitve objektivnega, zanesljivega in delavcem dostopnega sistema, s katerim bo vsak delavec lahko zase evidentiral dnevni delovni čas in s katerim bo delavcem zagotovljena boljša zaščita varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanje osnovnih določil glede delovnega časa in počitka. Brez sistema, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec zase, namreč ni mogoče objektivno in zanesljivo določiti niti števila opravljenih delovnih ur (in delovnega urnika), niti števila nadur, zaradi česar je težko – ali v praksi celo nemogoče – zagotoviti, da bi lahko delavci uveljavljali svoje pravice.

Če bo do sprememb zaradi sodbe SEU prišlo tudi v Sloveniji, bodo morali delodajalci, ki zaenkrat tovrstnega sistema (na podlagi katerega je mogoče natančno ugotoviti izrabo delovnega časa s strani vsakega zaposlenega, število nadur ipd.) še ne uporabljajo, tak sistem uvesti v delovni proces. Za delodajalce, ki že sedaj uporabljajo npr. t. i. sistem »štempljanja«, to ne bi prineslo bistvenih sprememb.

Da bi se izognili globam za prekršek, ki se lahko gibljejo v razponu od 1.300 do 4.200 EUR, delodajalcem predlagamo, da vselej (i) dosledno vodijo vse evidence s področja dela in socialne varnosti, (ii) vanje redno in ažurno (dnevno) vpisujejo potrebne podatke (število opravljenih ur za vsak posamezni dan za vsakega zaposlenega, število opravljenih nadur, število opravljenih ur v nočni izmeni, skupno število opravljenih ur ipd.) in informacije ter (iii) evidence hranijo na ustrezen način. 

Avtorica: Ana Vran, odvetniška kandidatka
<< Nazaj na seznam