9. 9. 2019

Delo Inšpektorata Republike Slovenije za delo v letu 2018

Najpogostejše kršitve na področju delovnih razmerij, ki jih ugotavlja IRSD, se še vedno nanašajo na kršitve v zvezi s plačilom za delo, npr. neizplačilo ali prepozno izplačilo plače, neizplačilo regresa, dodatkov, opustitev izdaje plačilne liste, kršitve v zvezi z minimalno plačo itd. IRSD je tudi v letu 2018 namenjal precejšnjo pozornost kršitvam na področju prekarnega dela, tj. primerom, kjer so stranke dejansko v delovnem razmerju, a z delodajalcem sodelujejo na podlagi drugačne pogodbe (podjemne ali avtorske pogodbe ali preko lastnega s. p.-ja). Vse več je tudi kršitev s področja posredovanja dela, saj številni delodajalci posredujejo delavce drugim delodajalcem, čeprav za to niso registrirani. Ker se je s 1. januarjem 2018 začel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS), je IRSD začel pospešeno izvajati nadzore tudi na področju napotitev delavcev na delo v tujino oziroma tujcev na delo v Slovenijo. Ker je napotitev v praksi vse več, lahko pričakujemo, da se bo tudi nadzor IRSD na tem področju zaostril. 

Na področju varnosti in zdravja pri delu je IRSD največ kršitev ugotovil v zvezi z (neustrezno) vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja, prav tako so vedno pogostejše kršitve (ne)zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev in usposabljanja delavcev za varno delo. V letu 2018 še posebej izstopajo kršitve glede urejenosti delovnih mest na prostem (kot npr. na gradbiščih – nepravilnosti pri delu na višini, osebni varovalni opremi ali npr. električnih napeljavah na delovnih mestih na prostem). 

Upoštevajoč programske usmeritve IRSD za leti 2019 in 2020 opozarjamo, da se bo IRSD tudi v bodoče osredotočal na nadzor zgoraj navedenih področij oz. kršitev ter dodatno tudi kontroli ustreznosti evidenc in kadrovskih map zaposlenih. Posebno pozornost bo namenjal tudi preprečevanju nezakonitega zagotavljanja delovne sile in spoštovanju določb o čezmejnem opravljanju storitev, na kar domače in tuje delodajalce še posebej opozarjamo. V okviru usmerjenih akcij nadzora na področju varnosti in zdravja pri delu bo IRSD gotovo izvajal nadzore v dejavnosti gradbeništva, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter v zvezi z vzdrževalnimi deli in strokovnostjo zunanjih služb s pridobljenimi dovoljenji za delo, v zdravstveni negi in trgovini. 

V primeru, če se nad delodajalcem vrši inšpekcijski nadzor, mora delodajalec inšpektorju ob obisku omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora, mu dati pisna pojasnila, na vpogled mora ponuditi vso dokumentacijo, ki jo v okviru nadzora zahteva inšpektor (ne glede na vsebnost osebnih podatkov) in po potrebi dati tudi izjavo o prekršku. Smiselno je, da pri nadzoru – v izogib samoinkriminaciji ali posredovanju nepopolnih podatkov – sodeluje tudi notranja ali zunanja pravna služba. Kooperativnost v teh postopkih je priporočena, saj običajno vpliva tudi na sankcijo, ki jo za kršitev izreče inšpektor. 

Inšpektor pri izbiri ukrepa upošteva vse morebitne okoliščine, zaradi katerih bi zadostoval že milejši ukrep (opozorilo), npr. nagibe, zaradi katerih je delodajalec kršitev storil, kakšna je stopnja ogrozitve varovane dobrine, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje kršitve delodajalca, ki so bile ugotovljene s strani inšpektorata, obnašanje delodajalca po storjeni kršitvi ipd. Če kršitve niso hujše in če delodajalec nemudoma pristopi k odpravi kršitev (in pod predpostavko, da ne gre za kršitve, za katere je bil že kaznovan), se inšpektor pogosto odloči za izrek opozorila. Če pa delodajalec ne ravna v skladu z opozorilom in kršitve ne odpravi v danem roku, lahko inšpektor delodajalcu izreče globo, v primeru posebej hudih kršitev pa lahko delodajalcu do odprave nepravilnosti oziroma dokler je to potrebno, prepove opravljanje dejavnosti.

Število opravljenih nadzorov in višina izrečenih glob se torej iz leta v leto povečuje, inšpektorji pa pri delodajalcih žal vsako leto ugotavljajo istovrstne kršitve. Zaradi navedenega je IRSD ministrstvu že poslal predloge sprememb ključnih zakonov (npr. Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti), s katerimi bi delodajalcem naložili dodatne obveznosti ter hkrati povišali tudi globe za najbolj pogoste/ponavljajoče se kršitve. 

Avtorica: Golfam Abbasi, odvetniška pripravnica
<< Nazaj na seznam