18. 11. 2019

Kaj se skriva za zaostritvijo ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva?

Sklep o omejitvah kreditiranja prebivalstva (Sklep) se uporablja za banke, hranilnice, podružnice bank članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji in določa dva makrobonitetna instrumenta: i) omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI), ii) omejitev ročnosti.

Omejitev razmerja DSTI velja za vsa posojila prebivalstvu (potrošniška in stanovanjska). Razmerje DSTI se izračuna kot:

                                          DSTI = letni strošek servisiranja celotnega dolga / letni dohodek potrošnika 

V letni strošek servisiranja celotnega dolga so vključeni stroški servisiranja kredita ter zneski vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb (tudi leasinških) z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti. V letni neto dohodek potrošnika so vključeni prejemki iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 s spremembami in dopolnitvami), ki niso izvzeti iz izvršbe. Najdaljša ročnost potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino, ne sme presegati 84 mesecev (7 let).

Banka Slovenije sprejetje Sklepa upravičuje s tem, da se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov do sedaj niso zmanjševala ter da medletne rasti potrošniških kreditov ostajajo visoke in presegajo 10 %, narašča pa tudi povprečni znesek potrošniških kreditov. 

Kolikšen znesek kredita bo lahko pridobila na primer mlada družina, je odvisno od prihodkov obeh partnerjev, točen izračun pa bo lahko podal le kreditodajalec, je pa nedvomno, da si bo lahko precej manj ljudi »privoščilo« nakup nepremičnine.

Avtor: Dean Premec, odvetniški kandidat
<< Nazaj na seznam