20. 1. 2020
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/2019, ZPIZ-2G) je v veljavo stopil 1. januarja 2020. ZPIZ-2G prinaša več novosti, kot so (i) višji odmerni odstotki za izračun pokojnine za zavarovance, ki so dopolnili 15 let zavarovalne dobe (tj. v višini 29,50 % za ženske, za moške pa se bo ta odstotek zviševal postopno, tj. do leta 2025), (ii) višji odmerni odstotki za zavarovance, ki so dopolnili 40 let zavarovalne dobe (tj. v višini 63,5 % za ženske, za moške se bo do tega odstotka postopoma zviševalo vse do leta 2025), (iii) višje odmerne odstotke zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (pri čemer bodo ženske imele možnost izbrati ali višji odmerni odstotek ali znižanje starostne meje za upokojitev), (iv) višji odmerni odstotek za primer, ko zavarovanec ostane v obveznem zavarovanju po izpolnitvi pogoja starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe idr.
Med pomembnejšimi spremembami, ki jih prinaša ZPIZ-2 in ki bodo imele vpliv tudi na delodajalce, pa velja omeniti spremembe pri plačevanju prispevkov od zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov na delovnem mestu, spremembe na področju poklicnega zavarovanja ter spremembe v smislu zvišanja najnižjega letnega vplačila delodajalca za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Že doslej je v skladu s 144. členom ZPIZ-2 veljalo, da se kot osnova za plačilo prispevkov za delavce v delovnem razmerju šteje plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja (npr. bonitete, povračila stroškov v zvezi z delom). Ta člen je do sedaj določal tudi določene dodatne prejemke, od katerih so se plačevali prispevki, npr. jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, regres za letni dopust, v primeru izpolnjevanja določenih v zakonu navedenih pogojev.
Z novelo ZPIZ-2G pa je med prejemke vključen tudi znesek nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina. Če se zneski teh nadomestil vštevajo v davčno osnovo v skladu s 6. in 10. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11, ZDoh-2), potem se od teh zneskov plačujejo tudi prispevki po ZPIZ-2.
Novela ZPIZ-2G spreminja tudi nekatere določbe glede poklicnega zavarovanja. Spremembe v same pravice zavarovancev ne posegajo, bodo pa pomenile nekoliko večje finančno breme za delodajalce. Delodajalci bodo namreč sedaj dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje tudi za čas, ko zavarovanec (delavec) prejema nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja (pri odsotnosti v trajanju več kot 30 dni ipd.), če je zavarovanec v času prejemanja tega nadomestila dejansko razporejen na delovno mesto, na katerem je poklicno zavarovanje obvezno. To velja za več primerov začasne zadržanosti z dela, med drugim v primeru začasne zadržanosti z dela zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni oziroma bolezni, ki sicer ni kategorizirana kot poklicna, je pa lahko posledica dela na tem delovnem mestu.
Hkrati se zvišuje tudi najnižji znesek minimalnega vplačila kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga mora delodajalec vplačati (če tako dodatno zavarovanje nudi). Znesek vplačil namreč ne sme biti nižji od 300,00 EUR (prej 240,00 EUR), pri čemer se bo ta znesek usklajeval na letni ravni v skladu z rastjo povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Avtorica: Ana Porenta Vran, odvetnica