12. 2. 2020

Vpis lastninske pravice pri podedovanih nepremičninah na Hrvaškem (ali v drugih državah članicah EU)

V zapuščinskem postopku, ki je potekal v Sloveniji, ste podedovali nepremičnino, ki leži na Hrvaškem. Na podlagi takšnega slovenskega sklepa v hrvaški zemljiški knjigi ne bodo avtomatično vpisali lastninske pravice na hrvaški nepremičnini na vaše ime. Že nekaj časa namreč ni več mogoče na podlagi »slovenskega« sklepa o dedovanju podati predloga hrvaškemu notarju, da bi uvedel zapuščinski postopek na Hrvaškem – kako torej postopati?

Aktualna ureditev je postopek nemara poenostavila. Aktualna ureditev dedovanja v tujini namreč temelji na Uredbi EU o dedovanju (Uredba), ki določa, da o dedovanju nepremičnin v tujini odloča sodišče, kjer je imel zapustnik zadnje običajno prebivališče – to pomeni, da bo tudi o dedovanju nepremičnin na Hrvaškem odločalo slovensko sodišče, če je imel zapustnik zadnje običajno prebivališče v Sloveniji. Sicer pa je postopek naslednji:

1. V zapuščinskem postopku po zapustniku pred slovenskim sodiščem je treba sodišče že v času samega postopka opozoriti, da je bil zapustnik lastnik nepremičnin na Hrvaškem in predložiti izpisek iz hrvaške zemljiške knjige ali pa točno opredeliti oznako nepremičnin, tako kot so navedene v hrvaški zemljiški knjigi, da bo sodišče o tem premoženju odločilo že s sklepom o dedovanju. Podobno velja tudi za dedovanje nepremičnine v drugih državah članicah EU.

2. Ker Uredba določa tudi, da je treba vse relevantne listine, ki so podlaga za uvedbo dedovanja, pridobiti v skladu z Uredbo, mora dedič, ki je podedoval nepremičnine na Hrvaškem, (slovenskemu) sodišču podati predlog za izdajo Evropskega potrdila o dedovanju. Poseben obrazec je predviden za primer, če isto nepremičnino podeduje več dedičev.

3. Sodišče obenem z izdajo sklepa o izdaji Evropskega potrdila o dedovanju (Sklep o izdaji EU potrdila) izda tudi poseben obrazec Evropskega potrdila o dedovanju, ki velja šest mesecev. Sklep o izdaji EU potrdila z žigom o njegovi pravnomočnosti ter obrazec je nato treba sodno prevesti pri sodnem tolmaču za hrvaški jezik, takšne prevedene listine pa nato z vlogo vložiti pri zemljiški knjigi občinskega sodišča na Hrvaškem, kjer se nepremičnina nahaja; plačilo sodne takse ni predvideno. Šele na podlagi navedenih listin bo nato (hrvaško) sodišče izvedlo vpis lastninske pravice v korist dediča.

Pri tem velja opozoriti, da nekatere zemljiške knjige na Hrvaškem zahtevajo tudi predložitev po sodnem tolmaču overjenega prevoda sklepa o dedovanju, čeprav tega Uredba ne predvideva; v tem primeru vas bo hrvaško sodišče pozvalo na dopolnitev vloge, lahko pa takšen prevedeni sklep priložite že vaši prvotni vlogi na zalogo.

4. Kopiji Sklepa o izdaji EU potrdila in Evropskega potrdila o dedovanju morate zaradi odmere davka predložiti tudi hrvaški davčni upravi (Porezna uprava) v kraju, kjer je nepremičnina. Ne glede na to, da so tudi po hrvaških predpisih o dedovanju v primeru dedovanja, ko gre za prvi dedni red (ko otroci dedujejo po starših in ko starši dedujejo po otrocih), dediči oproščeni plačila davka, morate davčni upravi oddati prijavo, davčna uprava pa izda sklep, s katerim ugotovi, da davka ni treba plačati. Davek je seveda treba plačati, če gre za dedovanje v kakšnem drugem dednem redu (drugem, tretjem itd.).

Prednost postopka na podlagi Uredbe je v tem, da je (praviloma) enaka oziroma podobna ureditev predvidena tudi za dedovanje nepremičnin, ki se dedujejo v drugih državah EU, kar zagotavlja večjo preglednost ter največkrat tudi poenostavitev postopka.

Avtor: Dean Premec, odvetniški kandidat
<< Nazaj na seznam