Z odločitvijo, ki je bila sprejeta 24. 10. 2019, je Vrhovno sodišče po naši oceni dodatno zajezilo trend »iskanja odgovorne osebe« za tovrstne nesreče, na podlagi katerih so oškodovanci vse pogosteje uveljavljali odškodninske zahtevke zoper lastnike oz. upravljavce tovrstnih površin.
V konkretnem primeru je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je lastnik stopnice skrbno in pravilno vzdrževal in da mu torej ni mogoče očitati kakršnekoli krivde v zvezi s padcem oškodovanca. Sodišče je še pojasnilo, da so stopnice in njihova uporaba običajna stvar ter da je uporabnikom znano, da je pri uporabi teh ob posebnih vremenskih pogojih potrebna povečana skrbnost. Povečana nevarnost v posebnih okoliščinah pa ne zadošča, da bi lahko stopnice in podobne površine (pločniki, cestišča) lahko opredelili kot nevarno stvar.
Pomembno je, da se je Vrhovno sodišče jasno izreklo, da se lahko standard nevarne stvari, kot ga ureja 2. odstavek 131. člena OZ, uporablja zgolj za tiste stvari ali dejavnosti, iz katerih izhaja večja škodna nevarnost za okolico oz. pri katerih je povečana škodna nevarnost del njihove biti. Pojasnilo je, da je treba pravila o objektivni odgovornosti imetnika stvari uporabljati restriktivno in da je treba posameznikom zgolj izjemoma pripisati odgovornost za škodo, ki je ti niso sami zakrivili.
Navedeni premiki v sodni praksi nakazujejo odmik od dosedanjih trendov, pri katerih se je za vsako škodo »iskalo« odgovorno osebo, ki bo škodo povrnila. Osebe, ki se bodo poškodovale pri padcu na pločnikih, stopnicah ali mokrih tleh (npr. ob bazenu), bodo tako praviloma morale dokazati, da je nastala škoda posledica krivdnega ravnanja določene osebe, npr. da je do padca prišlo zaradi neustreznega vzdrževanja, opustitve opozarjanja na nevarnost ipd. Opisani odmik od »amerikanizacije« odškodninskega prava pozdravljamo.
Avtorja: Jernej Jeraj, odvetnik
Tamara Miljanović, strokovna sodelavka