Publikacije

Omenjeni ukrep je namenjen naslednjim skupinam kreditojemalcev: (i) gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji, (ii) zadrugam, (iii) fizičnim osebam, ki zaposlujejo delavce v skladu z določbami ZDR-1 ali samozaposlenim osebam, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter (iv) nosilcem kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljevanju: kreditojemalci)

i) odlog zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga,

ii) končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila (tj. za največ 1 leto),

iii) po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe (kar pomeni, da se plačila zgolj zamaknejo za eno leto),

iv) da se višina posameznega obroka izračuna v skladu s kreditno pogodbo.

Poenostavljeno povedano gre za enoletni »moratorij«, ob hkratnem enoletnem podaljšanju obdobja vračanja posojil. Odlog plačila bo trajal – ne glede na datum vložitve vloge kreditojemalca - 12 mesecev po uveljavitvi predloga zakona, banka in kreditojemalec pa se lahko sporazumeta tudi za kreditojemalca ugodnejši odlog vračila kredita (npr. glede obdobja odloga, višine posameznega obroka ipd.).

Kreditojemalec bo moral vlogo na banko nasloviti najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije, vsebina vloge in obveznost kreditojemalca pa sta odvisni od velikosti kreditojemalca ter dejavnosti, ki jo opravlja. 

Kreditojemalcem, ki niso velike družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in so opravljali dejavnost, ki je bila z vladnim ali občinskim odlokom zaradi virusa začasno prepovedana (tj. predvsem neposredna prodaja potrošnikom), vlogi ne bo potrebno prilagati opisa poslovnega položaja zaradi posledic virusa in tudi ne izjave o poravnanih davčnih obveznostih. Prav tako tem kreditojemalcem ne bo potrebno banki enkrat mesečno poročati o svojem poslovnem položaju.

Zakon uvaja tudi kazni za banke, ki ne bi izpolnile svoje obveznosti in kreditojemalce, ki bi podali neresnične podatke, in sicer za primer: (i) če banka kreditojemalcu brez utemeljenega razloga ne odobri odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe se ji lahko naloži globa v višini od 80.000,00 do 500.000,00 EUR, (ii) če kreditojemalec navaja neresnične podatke se mu lahko naloži globa od 2.500,00 do 20.000,00 EUR oziroma od 25.000,00 do 250.000,00 EUR (odvisno od »velikosti« kreditojemalca).

Če želite ostati na tekočem z novostmi iz pravnega področja, tudi novostmi vezanimi na koronavirus predlagamo, da se naročite na naše novičke. Vse preostale že objavljene novičke, pa so na voljo na tej povezavi.