Publikacije

ZPSVIKOB predvideva, da zahtevek za plačilo pavšalnega nadomestila pri Banki Slovenije podajo tisti razlaščenci, katerih bruto dohodki v letu 2013 niso presegali 18.278,16 EUR. V primeru, da vlagatelji izpolnjujejo vse zakonske pogoje, se naj bi takim vlagateljem izplačalo pavšalno nadomestilo v višini 80-odstotne vrednosti, ki jo je vlagatelj vplačal ob nakupu kvalificirane obveznosti, pri čemer znesek ne sme presegati 20.000 EUR za posamezni red. Z izplačilom pavšalnega nadomestila pa vlagatelj izgubi pravico do odškodnine na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 s spremembami in dopolnitvami; ZBan-1). 

Kot sodno varstvo pa ZPSVIKOB predvideva možnost vložitve odškodninskih tožb, s katerimi razlaščenci zahtevajo povrnitev celotne nastale škode. V takem primeru morajo vlagatelji, skladno s 350.a členom ZBan-1, dokazati, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. Zakon predvideva, da je rok za vložitev takih tožb 7 mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe za posamezno banko, ki je opravila razlastitev. 

Roki, ki so v ZPSVIKOB predvideni za vlaganje odškodninskih tožb in zahtev za izplačilo pavšalnih nadomestil, trenutno ne tečejo, saj je Ustavno sodišče 5. 3. 2020 s sklepom opr. št. U-I-4/20-19 odločilo, da se izvrševanje ZPSVIKOB začasno zadrži, in sicer vse do končne odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi Banke Slovenije za presojo ustavnosti ZPSVIKOB. Kljub trenutnemu zadržanemu izvrševanju zakona predlagamo, da razvoj zadeve oziroma odločanje Ustavnega sodišča spremljate in se na morebitno vlaganje zahtevkov po ZPSVIKOB pravočasno pripravite.