25. 3. 2020

Kdaj lahko delodajalec od delavca zahteva podatek o izbranem osebnem zdravniku delavca?

V eni izmed prejšnjih številk smo se dotaknili vprašanja, do katerih zdravstvenih podatkov lahko dostopa delodajalec. Bralce pa je zanimalo tudi to, ali lahko delodajalec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi od delavca zahteva podatek o tem, kdo je delavčev osebni zdravnik oziroma kdaj v času delovnega razmerja lahko ta podatek zahteva.

Iz delovnopravne zakonodaje ne izhaja, da bi imel delodajalec dopustno pravno podlago za zbiranje podatka o osebnem zdravniku delavca ob njegovi zaposlitvi. Delodajalec tako nima podlage, da bi vnaprej, sistematično in izven konkretnih potreb, zbiral podatek o izbranem osebnem zdravniku delavca in ta podatek vnašal v kadrovske evidence.

Kot je pojasnil Informacijski pooblaščenec v mnenju št. 07121-1/2020/244 z 20. 2. 2020, lahko delodajalec osnovne podatke o osebnih zdravnikih (osebno ime, strokovni naziv in naziv izvajalca zdravstvene dejavnosti, kjer zdravnik opravlja delo) zbira naknadno, in sicer na podlagi predloženih bolniških listov ali neposredno od delavca, ko je ta odsoten ali ko odsotnost načrtuje (torej v zvezi s konkretnim primerom bolniške odsotnosti). 

V primeru, da delavec kljub odsotnosti z dela podatka o izbranem osebnem zdravniku ne bi želel posredovati, menimo, da bi lahko delodajalec do tega podatka prišel prek odvetnika (na podlagi 10. člena ZOdv bi se naslovilo zaprosilo za posredovanje podatkov na ZZZS), če bi uspeli izkazati namen in potrebo za pridobitev osebnih podatkov za posamično zadevo.

Avtorica: Erika Poles, odvetniška pripravnica
<< Nazaj na seznam