Publikacije

Glede na pričakovane gospodarske posledice epidemije CoVID-19 oziroma trenutne ustavitve gospodarstva, podajamo kratek pregled obveznosti, ki jih mora izvrševati poslovodstvo ob ponovnem zagonu podjetja. Bistvene so predvsem določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), hkrati pa omenjamo tudi ukrepe, ki jih predvideva t.i. »Mega zakon«, tj. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije CoVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Ker gre za predpis, ki je sicer že sprejet, vendar še ni v veljavi, ureditev iz Mega zakona navajamo v kurzivi.

Na kratko lahko povzamemo, da mora poslovodstvo tudi v trenutnih razmerah v prvi vrsti pri poslovanju ravnati skladno s pravili poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij. To zajema predvsem izvajanje ocene tveganj in drugih ukrepov, ki zagotavljajo, da je družba ves čas kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Pri tem naj družba upošteva vse spodbude, do katerih bo lahko upravičena skladno z interventno CoVID-19 zakonodajo, po potrebi pa naj za zagotovitev plačilne sposobnosti izvede tudi dodatne ukrepe finančnega prestrukturiranja. Če pa bi poslovodstvo ugotovilo, da družba že izpolnjuje zakonske pogoje za insolventnost, mora ažurno pristopiti k izvedbi analize ukrepov finančnega prestrukturiranja in preučitvi možnosti, ali je družbo še možno prestrukturirati, tako da bo ponovno postala solventna.

Pri poslovanju podjetij se pogosto zanemarja temeljna pravila o finančnem poslovanju družb, vsebovana tudi v ZFPPIPP. Tudi če je temu tako, je sedaj, ko lahko pričakujemo, da se bo večina podjetij znašla v takšnih ali drugačnih težavah, čas za njihovo dosledno spoštovanje. To, med drugim, narekuje izvedbo vseh dejanj za zagotavljanje dolgoročne in kratkoročne plačilne sposobnosti družbe, predvsem izvajanje ocenjevanja in upravljanja različnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena pri poslovanju (v trenutnih razmerah zlasti likvidnostnega tveganja) ter spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti (zagotovitvi zadostnih dolgoročnih virov financiranja). Pri tem je vsekakor smiselno upoštevati tudi vse podporne ukrepe, ki jih zagotavlja t.i. CoVID-19 zakonodaja, vključno z možnostjo pridobitve povračila nadomestila plač, možnostjo pridobitve raznih davčnih ugodnosti, odložitve plačila kreditnih obveznosti družbe, možnostjo pridobitve posojil, ki jih majhnim, srednjim in velikim podjetjem ponuja SID banka, ipd. 

Če ocenjujete, da so tveganja za nastanek insolventnosti povečana in da se vzrokov ne da odpraviti z vsemi podpornimi ukrepi, ki jih predvideva CoVID-19 zakonodaja oziroma drugi obstoječi predpisi, je smiselno čim prej preučiti možnost finančnega prestrukturiranja družbe. Ukrepe prestrukturiranja je možno izvesti tudi izvensodno, v soglasju z deležniki, ki bi jih konkretni ukrepi zadevali (predvsem z upniki oziroma poslovnimi partnerji in delavci), po potrebi pa je pri načrtovanju tovrstnih ukrepov smiselno vključiti tudi usposobljene zunanje svetovalce. Pri tem ne pozabite niti na možnost uvedbe t.i. postopka preventivnega prestrukturiranja, kot posebnega postopka urejenega v ZFPPIPP, ki je namenjen družbam, ki trenutno še niso insolventne, vendar je verjetno, da bodo postale insolventne v roku enega leta, in ki želijo prestrukturirati svoje finančne obveznosti (to so predvsem obveznosti, ki nastanejo na podlagi posojilnih pogodb in kreditnih ter drugih pogodb z bankami, finančnimi institucijami in drugimi finančnimi družbami).

Če glede na trenutne okoliščine obstaja možnost da je vaše podjetje insolventno, je treba preveriti, če so že podani pogoji za insolventnost, določeni v 14. členu ZFPPIPP. Skladno z navedeno določbo je podjetje insolventno, če (i) je trajneje nelikvidno – tj. ko v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju; ali, (ii) če je dolgoročno plačilno nesposobno - tj. ko podjetje dolgoročno ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti. Pri presoji insolventnosti si lahko pomagate z zakonskimi domnevami (2. in 3. odstavek 14. člena ZFPPIPP), pri čemer gre večinoma za izpodbojne domneve. Edina neizpodbojna domneva insolventnosti je domneva iz 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP glede zamujanja s plačilom plač in prispevkov za več kot dva meseca, pri čemer pa novi Mega zakon predvideva novo neizpodbojno domnevo insolventnosti, in sicer kot primer, ko podjetje zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem za več kot en mesec od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventne CoVID-19 zakonodaje (95. člen Mega zakona).

Pravočasna ugotovitev nastopa insolventnosti je pomembna, ker ZFPPIPP v 33. členu uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. To pa pomeni, da od tega trenutka naprej tečejo tudi vsi roki za izvedbo dejanj, ki so vezana na nastanek insolventnosti (predstavljeno v nadaljevanju) in ki lahko eventualno pomenijo tudi osebno odškodninsko odgovornost članov poslovodstva za nepravočasno izvedbo teh dejanj.

Ko družba postane insolventna, pa čeprav se formalno še ni začel nobeden od postopkov po ZFPPIPP (stečaj, prisilna poravnava itd.), v ospredje stopijo interesi upnikov, zaradi česar nastanejo dodatne obveznosti skladno z ZFPPIP. 

Gre predvsem za dva sklopa obveznosti:

i) obveznost enakega obravnavanja upnikov in prepoved oprave vseh plačil in prevzemanja novih obveznosti, razen tistih ki so nujne za redno poslovanje družbe tj. plačilo zlasti prednostnih terjatev kot so plače in prispevki, plačilo tekočih stroškov rednega poslovanja kot so elektrika, voda in podobno, plačilo tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje podjetja ter plačilo obveznih davkov in prispevkov (34. člen ZFPPIPP);

ii) obveznost analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe (35. člen ZFPPIPP). Za ta sklop lahko pričakujemo, da se bo z njim srečalo veliko večje število poslovodstev kot v preteklosti. Če družba postane insolventna, mora namreč poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora med drugim vsebovati tudi analizo vzrokov za insolventnost in mnenje poslovodstva, ali je družbo še možno uspešno prestrukturirati ter (v primeru pozitivnega mnenja) tudi že predlog vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo insolventnosti. Finančno prestrukturiranje pomeni celoto ukrepov, ki se izvedejo za to da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, npr. zmanjševanje in odložitev dolžnikovih obveznosti, izvedbo povečanja osnovnega kapitala in vse druge ukrepe, katerih izvedba omogoča odpravo vzrokov insolventnosti. Če bo poslovodstvo vse te ukrepe lahko uspešno izvedlo in na ta način ponovno zagotovilo solventnost družbe, potem bo tak način zunajsodnega prestrukturiranja zadostoval in ne bo treba začeti sodnih postopkov insolventnosti.

Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila. Če je poslovodstvo predvidelo tudi ukrepe skupščine, je pri sklicu skupščine in vplačilu novih delnic oziroma vložkov treba slediti posebnih določbam iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, ki predvidevajo izvedbo teh ukrepov v določenih rokih. Opozarjamo, da Mega zakon predvideva podaljšanje rokov iz teh dveh členov za 1 mesec po prenehanju ukrepov, sprejetih na podlagi Mega zakona, če ukrepe zaradi posledic razglasitve epidemije CoVID-19 prej ni možno izvesti.

Zgornje določbe veljajo v primeru, da ima podjetje nadzorni svet oziroma organ nadzora. Če podjetje nima nadzornega sveta, se pravila o nadzornem svetu ne uporabljajo, kar pomeni, da v takih primerih načeloma ni treba pripraviti pisnega poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, bo pa v določenih primerih vseeno smiselno tako poročilo predložiti skupščini. V vsakem primeru pa v primeru, ko podjetje nima nadzornega sveta, ostaja dolžnost poslovodstva, da opravi analize, predvidene v drugem odstavku 35. člena ZFPPIPP - torej, da ugotovi finančni položaj družbe, analizira vzroke za insolventnost in odloči, ali je podana vsaj 50% verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi ta znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Zgolj na taki podlagi se bo namreč poslovodstvo lahko odločilo, ali bo družbo možno prestrukturirati že z ukrepi izvensodnega prestrukturiranja, ali pa bo vložilo predlog za začetek prisilne poravnave ali stečajnega postopka (pri čemer bo ravno tako moralo upoštevati roke iz 38. in 39. člena ZFPPIPP, kot omenjeno zgoraj).

ZFPPIPP v 38. in 39. členu nadalje določa, kdaj je poslovodstvo dolžno vložiti popoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave (tj. če skupščina ne bi sprejela predlaganih ukrepov iz poročila poslovodstva) oziroma za začetek stečajnega postopka (tj. predvsem ob oceni, da uspešno prestrukturiranje ni možno). Roki, predvideni v zakonu, so zelo kratki, in sicer za predlog začetka prisilne poravnave 3 mesece od nastanka insolventnosti, za predlog stečaja pa 3 delovne dni od nastanka okoliščin iz drugega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Pri tem sprejeti Mega zakon predvideva podaljšanje tudi teh rokov do tri mesece po prenehanju ukrepov sprejetih v zvezi z epidemijo CoVID-19, vendar le če je insolventnost posledica epidemije (96. člen Mega zakona).

Zgornji pregled je namenjen predvsem orisu postopkov oziroma korakov, ki jih mora upoštevati poslovodstvo podjetja. Neupoštevanje določb ZFPPIPP glede finančnega poslovanja namreč lahko pomeni tako odškodninsko odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta družbi (28. in 29. člen ZFPPIPP) ter, nadalje pod določenimi pogoji tudi neposredno odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta upnikom, ki v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila (42. in 43. člen ZFPPIPP).

Predlagamo, da stanje glede sprejemanja novih ukrepov pozorno spremljate. Za morebitna vprašanja ali pomoč v zvezi z navedenim pa vam seveda ostajamo na voljo.