Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije CoVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), je bil dne 2. aprila 2020 sprejet po nujnem postopku. Novi zakon med drugim na novo ureja povračilo nadomestila plače zaradi čakanja na delo iz poslovnih razlogov ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, oprostitev plačila (nekaterih) prispevkov za socialno varnost, plačevanje nadomestila za bolniško odsotnost v breme ZZZS, izredno pomoč za samozaposlene in kmete, in drugo. Novi zakon epidemijo CoVID-19 tudi izrecno opredeljuje kot primer višje sile. Zakon bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi.
Ukrepi po ZIUZEOP bodo
veljali v obdobju od 13. marca 2020 do 31. maja 2020 (če za posamezni ukrep ni določeno drugače). Če do 15. maja 2020 epidemija CoVID-19 ne bo preklicana, bo uporaba ukrepov samodejno podaljšana za 30 dni, tj. do 30. junija 2020. V času uporabe »megazakona«, se ne bo uporabljal ZIUPPP v delu, ki ureja delno povračilo nadomestil plač. O novostih, ki jih je prinesel ZIUPPP, smo pisali v članku »
Kaj prinaša Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov?«.
Začasno čakanje na delo doma iz poslovnih razlogov ter nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile
Novi zakon določa, da bo država delodajalcem (ki bodo izpolnjevali zakonske pogoje) povrnila celoten znesek nadomestila (višina povračila je omejena na višino povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji zmanjšano za prispevke zavarovanca), ki ga bodo ti za čas od 13. marca 2020 dalje (do 31. maja 2020 oz. do 30. junija, če bodo ukrepi podaljšani) izplačali delavcem, ki bodo (oz. so že) zaradi posledic epidemije CoVID-19 (tj. višje sile) bodisi na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov, bodisi ne morejo opravljati dela zaradi višje sile. Prav tako bodo delodajalci v teh primerih oproščeni plačila prispevkov za socialno zavarovanje od nadomestila plače (še vedno jih bodo morali obračunati), in sicer za obdobje od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, ki znaša 1.753,84 EUR bruto, zmanjšane za prispevke zavarovanca. Navedeno pomeni, da bo država delodajalcu povrnila prispevke zgolj do višine nadomestil, ki ne presegajo zneska 1.753,84 EUR bruto, preostali del prispevkov pa bo še naprej bremenil delodajalca. Tudi v času trajanja ukrepov pa bodo morali delodajalci v breme delavcev, od plače oz. nadomestila plače, plačevati akontacijo dohodnine.
Delavec bo v skladu z ZIUZEOP v času, ko ne bo mogel opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do enakega nadomestila, kot v primeru začasnega čakanja na delo iz poslovnih razlogov, tj. do 80% osnove iz 7. odstavka 137. člena ZDR-1 (tj. 80% povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih), pri čemer pa je zakonodajalec višino nadomestila omejil navzdol (omejitve navzgor, ki jo je predvideval prvi osnutek zakona, v sprejetem besedilu zakona ni več). Nadomestilo, ki ga bo delavec prejemal, tako ne bo smelo biti nižje od minimalne plače v RS (940,58 EUR bruto), medtem ko zgornje omejitve ni. ZRSZ pa bo, kot rečeno, delodajalcu povrnil nadomestilo največ v višini 1.753,84 EUR bruto, zmanjšano za prispevke zavarovanca tj. v višini povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, v preostalem delu pa bo moral delodajalec nadomestilo kriti sam.
Delavci, ki bodo v času čakanja na delo ali višje sile koristili letni dopust ali pridobili pravico do odsotnosti z dela po drugi podlagi (npr. bolniški stalež, pravice iz naslova starševskega varstva), za čas prejemanja takšnega nadomestila, ne bodo upravičeni do nadomestila po ZIUZEOP, delodajalec pa nadalje tudi ne bo mogel uveljavljati pravice do povračila tovrstnih nadomestil (izjema bo nadomestilo za čas bolniškega staleža, ki bo v času uporabe novega zakona v celoti bremenilo državo oz. ZZZS).
Do uveljavljanja povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo ali višje sile (ter do povračila prispevkov za socialno zavarovanje), ne bodo upravičeni vsi delodajalci.
Do povračila nadomestil tako ne bodo upravičeni delodajalci, ki so neposredni ali posredni proračunski uporabniki državnega ali občinskega proračuna in so v letu 2019 imeli več kot 70% delež prihodkov iz javnih virov, prav tako pa tudi ne delodajalci, ki opravljajo zavarovalniško ali finančno dejavnost. Nadalje do navedenih povračil niso upravičeni delodajalci, ki imajo v času vložitve vloge status davčnega neplačnika ter delodajalci, nad katerimi je uveden postopek stečaja.
Do zgoraj opisanih povračil nadomestil plače bodo nadalje upravičeni zgolj tisti delodajalci, ki bodo po lastni oceni v prvem polletju 2020 imeli za najmanj 20% nižje prihodke kot v enakem obdobju v letu 2019 in ki hkrati v drugi polovici leta 2020 ne bodo imeli za 50% ali več višjih prihodkov, kot so jih imeli v drugi polovici leta 2019. Za tiste delodajalce, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 pa se bo štelo, da so upravičeni do pomoči, če bodo (po lastni oceni) utrpeli vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020, v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Če se bo ob predložitvi poročil za leto 2020 izkazalo, da delodajalec teh pogojev ne izpolnjuje, bodo morali prejeta povračila nadomestil vrniti.
Poleg tega pa delodajalci, ki bodo uveljavili pravico do nadomestil, v letu 2020 (od uveljavitve zakona dalje) ne bodo smeli razdeliti dobička svojim družbenikom, izplačati dela plače za poslovno uspešnost ali nagrad poslovodstvu. Tudi v primeru kršitve teh omejitev, bo delodajalec moral vrniti celotne prejete zneske povračil nadomestil, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Povračila nadomestil bodo morali v celoti vrniti tudi delodajalci, ki bodo v času med prejemanjem povračila oziroma v določenem obdobju po prenehanju prejemanja povračila (ki je enako obdobju prejemanja sredstev), začeli postopek likvidacije po določilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami in dopolnitvami, ZGD-1).
a) Dodatno glede izvajanja ukrepa začasnega čakanja na delo iz poslovnih razlogov
V skladu z določili ZIUZEOP bo delodajalec lahko delavce na začasno čakanje na delo napotil najdlje do 31. maja 2020. Sklepati je mogoče, da bo v primeru podaljšanja uporabe zakona, delodajalec lahko podaljšal tudi trajanje tega ukrepa (po tem zakonu). Omeniti velja, da bo poleg odreditve čakanja na delo po tem zakonu, tudi v bodoče mogoča odreditev čakanja po 138. členu ZDR-1 (za največ 6 mesecev v letu dni) – vsebinsko gre za povsem enak ukrep, razlika je zgolj v pravici delodajalca da zahteva povračilo nadomestila ter v dodatnih pogojih in omejitvah, ki jih ZIUZEOP ureja v zvezi s tem.
Delodajalec bo delavca, ki je na začasnem čakanju na delo, lahko tudi začasno pozval nazaj na delo in sicer največ za sedem (7) zaporednih dni v posameznem mesecu, o čemer bo moral predhodno obvestiti ZRSZ. Zaenkrat še ni jasno, ali so s tem mišljeni delovni dnevi posameznega delavca ali koledarski dnevi – logično pa bi bilo, da so to dnevi, na katere bi sicer delavec moral delati (in ne tudi tisti, ko bi bil v skladu z razporedom dela tako ali tako prost, še posebej ker opravljanje dela na sedem zaporednih dni že iz razloga zagotavljanja tedenskega počitka ni dopustno).
Kot omenjeno v uvodu članka, se v času uporabe ZIUZEOP, ne bo uporabljal ZIUPPP in sicer v delu, ki se nanaša na delno povračilo izplačanih nadomestil plače za delavce, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo (kar je bil ključni ukrep ZIUPPP). Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) bo vse vloge, ki so jih delodajalci na ZRSZ oddali od 28. marca 2020 dalje, in s katerimi bodo uveljavljali delno povračilo nadomestila za čakanje na delo doma, obravnaval po ZIUZEOP in ne ZIUPPP.
V zvezi z ZIUZEOP in čakanjem na delo naj bodo delodajalci pozorni tudi na novo določilo glede tega, kdaj se lahko prekine oziroma odkloni koriščenje očetovskega dopusta. Določilo, ki je bilo v zakon vneseno zato, ker številni očetje, ki imajo možnost koristiti celoten ali polovičen del (15 dni) očetovskega dopusta, opravljajo poklice, ki so v trenutni situaciji nujni za zagotovitev varnosti in zdravja celotnega prebivalstva (npr. delavci v zdravstvu, policisti, itn.). Če delavec že koristi očetovski dopust (katerikoli del tega), se tak dopust lahko prekine, če ga delodajalec pozove nazaj na delo zaradi epidemije. Če delavec takega dopusta še ni koristil, se mu lahko koriščenje tega dopusta zaradi epidemije zavrne. Delavcu zaradi tega dopust ne propade in možnost ga bo imel izkoristiti kasneje.
ZIUZEOP za razliko od ZIUPPP ne vsebuje pogojev, ki se nanašajo na minimalni delež zaposlenih (30%), ki jih mora ukrep obsegati, prepoved odpuščanja delavcev (tistih, ki so vključeni v ukrep in drugih) v določenem obdobju, določb o zamenjavi delavcev na čakanju in tudi ne zahteve po opisu poslovne situacije delodajalca.
Ohranja pa npr. določilo, da delodajalec delavcem, ki delo še opravljajo, ne sme odrejati nadurnega dela, če bi lahko to delo opravil z delavci, ki so napoteni na čakanje na delo doma. Če ravna v nasprotju s to določbo, je delodajalec dolžan povrniti prejeto povračilo nadomestil v trikratni višini.
b) Dodatno glede nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
Novi zakon izrecno našteva okoliščine, ki se štejejo za razloge, zaradi katerih delavec zaradi višje sile ne more opravljati dela in ob katerih lahko delodajalec zahteva povračilo celotnega nadomestila plače. Delodajalec je tako upravičen do povračila celotnega nadomestila plače delavca, ki dela ne more opravljati zaradi (i) obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, (ii) drugih objektivnih razlogov ali (iii) nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
Kot že omenjeno, novi zakon višino nadomestila za ta primer izenačuje z višino nadomestila za čas začasnega čakanja na delo iz poslovnih razlogov.
c) Uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače
Delodajalec bo moral v prvem koraku poskrbeti za zakonito napotitev delavcev na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu, s katerim delavcu odredi začasno čakanje na delo iz poslovnih razlogov, mora določiti (i) čas čakanja na delo (ki lahko traja največ do 31. maja 2020), (ii) način in primere, ko lahko delavca (predčasno) pozove nazaj na delo in (iii) višino nadomestila plače, do katerega je delavec v času trajanja ukrepa upravičen.
Pisno napotilo delavcu in izjava delodajalca predstavljata ključne priloge k vlogi, ki jo bo delodajalec vložil na ZRSZ z namenom uveljavljanja povračila nadomestila. V izjavi bo moral delodajalec opisati, zakaj je bil primoran delavce napotiti na čakanje na delo oziroma zakaj delavci ne morejo opravljati dela zaradi višje sile ter za kateri zakonsko določeni primer višje sile gre.
Delodajalec povračilo nadomestila uveljavlja z vlogo, ki jo v elektronski obliki vloži preko portala ZRSZ (ki je še v pripravi) in sicer v roku 8 dni od napotitve na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do 31. maja 2020. ZRSZ mora o vlogi odločiti v 8 dneh od dne prejema, s sklepom.
Delodajalec, ki je delavce na čakanje že napotil oziroma pri katerem nekateri delavci dela zaradi višje sile že sedaj ne opravljajo, bo lahko uveljavljal povračilo tudi za čas pred vložitvijo vloge, in sicer za obdobje od 13. marca 2020 dalje. V teh primerih bo moral delodajalec vlogo vložiti v 8 dneh od uveljavitve zakona. Enako velja za prispevke za socialna zavarovanja, za katere zakon predvideva, da bo delodajalec njihovo povračilo (za delavce na začasnem čakanju in tiste, ki ne delajo zaradi višje sile) prav tako lahko zahteval že za čas od 13. marca 2020 dalje.
V vseh primerih, ko bo želel delodajalec delavca (začasno) poklicati nazaj na delo v obdobju čakanja na delo oziroma ko prenehajo razlogi višje sile, zaradi katerih delavec ni zmožen opravljati dela, mora delodajalec o tem predhodno obvestiti ZRSZ (oz. v primeru višje sile z dnem prenehanja odsotnosti). Če ravna v nasprotju s to obveznostjo, je delodajalec dolžan povrniti prejeto povračilo nadomestil v trikratni višini.
Oprostitev plačila prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestilo v času začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe in krizni dodatek
ZIUZEOP določa, da so delodajalci za tiste delavce, ki v času veljavnosti zakona delajo, upravičeni do povračila (plačanih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), in sicer v aprilu in maju 2020. Na povračilo drugih prispevkov za socialno zavarovanje, kot tudi na plačilo akontacije dohodnine, zakon ne vpliva. Do povračila prispevkov PIZ je delodajalec upravičen tudi za delavce, ki v tem obdobju koristijo letni dopust. Delodajalec bo moral prispevke zavarovanca v višini 15,5% obračunati in odtegniti, prispevke delodajalca v višini 8,85% pa samo obračunati (ne pa tudi plačati).
Tega ukrepa se ne bodo mogli poslužiti delodajalci, ki so neposredni ali posredni proračunski uporabniki in so v letu 2019 imeli več kot 70% delež prihodkov iz javnih virov, prav tako pa tudi ne delodajalci, ki opravljajo zavarovalniško in finančno dejavnost.
Tudi za ta ukrep velja, da upravičeni delodajalci v letu 2020 (od uveljavitve zakona dalje) ne bodo smeli razdeliti dobička svojim družbenikom, izplačati dela plače za poslovno uspešnost ali nagrad poslovodstvu. V primeru kršitve teh omejitev, bo delodajalec moral v svoje breme plačati celoten znesek prispevkov PIZ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZIUZEOP dodatno predvideva tudi, da bo nadomestilo za začasno odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, od uveljavitve tega zakona naprej, ne glede na vzrok, od prvega dne odsotnosti dalje kril ZZZS. Navedeno pomeni, da bodo šla nadomestila za čas bolniške odsotnosti od uveljavitve ZIUZEOP dalje v celoti v breme države oz. obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi ta nadomestila bo moral delavcu prvenstveno izplačati delodajalec in nato zaprositi ZZZS za povračilo (refundacijo), ki mu bo izplačana v roku 60 dni od dne predložitve zahteve (v e-obliki).
Dodatna ugodnost za delavce, ki delajo pa je predvidena z uveljavitvijo kriznega dodatka. Vsak delodajalec bo moral namreč vsem tistim delavcem, ki bodo v času višje sile (epidemije CoVID-19) delali in katerih zadnja izplačana plača ni presegla trikratnika minimalne plače (cca. 2.821 EUR bruto), izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200,00 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (oz. sorazmerni del tega dodatka, če dela ne bodo opravljali cel mesec).
Ukrepi za samozaposlene in kmete
ZIUZEOP tudi za samozaposlene in kmete predvideva določene ugodnosti, in sicer izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za marec, april in maj 2020 ter odlog oziroma oprostitev plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja.
Za samozaposleno osebo šteje vsaka oseba, ki bo na dan uveljavitve ZIUZEOP opravljala dejavnost in bo v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti ter hkrati ne bo izpolnjevala pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje na drugi zavarovalni podlagi. Sem bodo šteli tudi družbeniki/delničarji/ustanovitelji, ki so hkrati poslovodne osebe in so zavarovani na podlagi 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Do pomoči bo upravičen tudi vsak kmet, ki je nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki opravlja osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji, drugo kmetijsko dejavnost, če je na tej podlagi vključen v obvezna zavarovanja in če nima pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje na drugi zavarovalni podlagi.
Samozaposleni in kmetje so upravičeni do prejema izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka, enako kot samozaposlene osebe, vendar samo če bodo izkazali, da bodo imeli bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti, in sicer (i) za najmanj 25% v marcu 2020 glede na februar 2020 ali (ii) za vsaj 50% aprilu in maju 2020, glede na februar 2020.
Samozaposleni bodo v skladu z ZIUZEOP opravičeni plačila prispevkov za april in maj 2020 za vsa obvezna zavarovanja v celoti – v tem delu torej ZIUZEOP ponovno »nadomešča« določila ZIUPPP. Se pa z ZIUZEOP v delu, ki se nanaša na kmete, dopolnjujejo določila ZIUPPP. Tako je tudi za kmete odloženo plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020 (enako kot za samozaposlene) po ZIUPPP. Odložene prispevke za navedene tri mesece bodo morali upravičenci plačati najkasneje do 31. marca 2022, pri čemer bodo lahko te prispevke plačevali tudi obročno.
V tem delu je za odločanje o upravičenosti, ukrepih in drugo, tako za samozaposlene kot tudi za kmete, upravičena Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Na FURS se bo preko portala eDavki vložila vloga, ki ji bo morala biti priložena izjava o zmanjšanju obsega dejavnosti. Ta izjava se bo štela kot informacija javnega značaja in bo javno objavljena na portalu FURS.
Tudi za samozaposlene in kmete velja, da bodo morali prejete pomoči vračati skupaj z zamudnimi obrestmi, če bodo za leto 2020 delili dobiček, izplačali del plače za poslovno uspešnost ali nagrado poslovodstvu.