8. 5. 2020

Spremembe gradbene zakonodaje v okviru protikoronskega paketa

Državni zbor je dne 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), s katerim je nekoliko nepričakovano in sporno posegel tudi na področje gradbene zakonodaje. Zakon je začel veljati v petek, 1. maja 2020.

Nova določila povezana z gradbeno zakonodajo so urejena v členih 100.b Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in 100.h ZIUZEOP. Večina določb se nanaša na postopkovna pravila v zvezi z objekti, ki za svoje delovanje potrebujejo tako okoljevarstveno soglasje kot tudi gradbeno dovoljenje, torej za objekte z vplivi na okolje (integralni postopek), določba o upravičenosti gradnje objekta pa se nanaša na vse vrste objektov.

Novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) je omogočil, da se vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje šteje za popolno tudi, če vlogi ni predloženo potrdilo o pravici graditi na določeni nepremičnini (največkrat lastninska pravica, stavbna pravica ali služnostna pravica), mnenja mnenjedajalcev pa morajo vključevati morebitne predloge rešitev oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje. V primeru, da je poročilo o vplivih na okolje negativno, ima investitor sočasno možnost uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Odločitev o prevladi druge javne koristi poda Vlada Republike Slovenije.

Določilo 100.d člena ZIUZEOP-A navaja, da se trenutno trajajoči postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja nadaljuje kot postopek za pridobitev mnenja o sprejemljivosti izvedbe gradbenega posega. Zaradi takšne spremembe postopka zakon izrecno navaja, da stranski udeleženci iz postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja izgubijo svoj že pridobljeni status stranke v postopku, s čimer zakon retroaktivno posega v pravice tistih oseb, ki so pridobile status stranskega udeleženca.

Tudi določilo 100.f člena ZIUZEOP-A (po javnih podatkih) dejansko onemogoča nastopanje velike večine organizacij s statusom delovanja v javnem interesu, v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, kar je v nasprotju z Aarhuško konvencijo. Slednja denimo zahteva, da države podpisnice (med katerimi je tudi Republika Slovenija) zagotovijo ustrezno široko priznanje in podporo združenjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja, in zagotovi tudi, da je njen notranji pravni sistem skladen s to obvezo. Nadalje Aarhuška konvencija v več členih zahteva pravico sodelovanja takšnih oseb v okoljskih postopkih, kar pa bo v Sloveniji glede na nova določila zelo oteženo, če ne celo onemogočeno.

Za vse vrste objektov je relevantna določba 100.e člena ZIUZEOP-A, ki navaja, da lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo objekta tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Doslej veljavni 4. člen Gradbenega zakona (GZ) je namreč določal, da je za začetek gradnje potrebno imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. V primeru pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje, bo sedaj investitor torej vseeno lahko začel z gradnjo objekta, bo pa moral kasneje odgovarjati za morebitno škodo, ki bo nastala v primeru ugoditve tožbi.

Pri vsem skupaj pa je potrebno omeniti, da opisane določbe spadajo v poglavje začasnih ukrepov, uvedenih z ZIUZEOP, katerih veljavnost se uporablja do 31. maja 2020 ali najdlje do 30. junija 2020. Kako se bodo te določbe uporabljale po tem datumu (če sploh), zaenkrat ostaja nejasno.

Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o.
<< Nazaj na seznam