Državni zbor RS je dne 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), s katero je že tretjič v času epidemije COVID-19, spremenil pravila in pogoje pod katerimi lahko delodajalci uveljavljajo pravico do različnih oblik državnih pomoči. Na področju delovnega prava je novela odpravila nekaj dosedanjih dilem in nejasnosti, a hkrati odprla številne nove.
Med novimi določbami Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je gotovo najpomembnejši 20. a člen, ki uvaja dve novi omejitvi pri dodeljevanju pomoči v okviru delovnopravnih ukrepov, ki jih ZIUZEOP sicer daje na voljo delodajalcem in sicer (i) izključitev t.i. »podjetij v težavah« (ki so bila v takšnem položaju na dan 31. decembra 2019) izmed prejemnikov pomoči ter (ii) omejitev zneska javnih sredstev, ki ga lahko posamezno podjetje prejme. Delodajalci (z izjemo tistih iz nekaterih v zakonu posebej naštetih panog) lahko računa na pomoči v skupni višini največ 800.000,00 EUR, pri čemer zakon določa tudi izjeme, pod katerimi je posamezno podjetje upravičeno do višje pomoči.
Ključna je tudi sprememba 22. člena ZIUZEOP, ki namesto dosedanjih pogojev za upravičenost delodajalca do zakonskih ukrepov (več kot 20% upad prihodkov v prvem polletju 2020 in največ 50% višji prihodki v drugi polovici leta 2020 glede na isto obdobje v letu 2019) določa nov pogoj in sicer so po novem do pomoči upravičeni vsi tisti delodajalci, ki bodo imeli v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 vsaj za 10% nižje prihodke. Nespremenjena pa obstaja obveznost delodajalca, da bo moral sredstva vračati, če se bo naknadno izkazalo, da pogoja padca prihodkov ni izpolnil.
Novela po novem med upravičence do pomoči (iz naslova začasnih ukrepov na naslovu delovnega prava) uvršča tudi manjše delodajalce (največ deset zaposlenih na dan 13. marec 2020), ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost.
Veliko nejasnosti je doslej v praksi povzročala (tudi) določba 24. člena ZIUZEOP, ki določa, za koliko dni lahko delodajalec delavca, ki je na čakanju na delo, pozove nazaj na delo v posameznem mesecu. Po novem bo delodajalec delavca v posameznem mesecu (v času trajanja ukrepa čakanja na delo) lahko pozval nazaj na delo za največ sedem (7) dni, pri čemer pa ni več omejitve, da so to lahko zgolj zaporedni dnevi - po novem je to lahko poljubnih sedem dni v koledarskem mesecu. Na zahtevo sindikatov pa se je ta člen spremenil tudi v delu, ki sedaj določa, da je takšna vrnitev na delo pravica delavca (in ne več obveznost). Če je zakonodajalec dejansko želel določiti, da ima delavec pravico, da vrnitev na delo zavrne (brez kakršnihkoli posledic), bo to v praksi povzročilo nemalo zmede in težav, saj bodo delodajalci v trenutni negotovi situaciji in nihajočih potrebah po delu, še težje načrtovali delovni proces (saj bodo morali delo najprej ponuditi delavcu na čakanju, ta pa ga bo nato zavrnil). Vsekakor se zdi nelogično, da bi delavec lahko sam izbiral ali se bo odzval na poziv k delu ali pa bo namesto tega raje prejemal nadomestilo v breme države (saj naj bi bil namen tega ukrepa pomoč zgolj tistim delodajalcem in delavcem za katere začasno ni dela).
Dopolnjena je tudi določba 33. člena ZIUZEOP glede delne oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času trajanja zakonskih ukrepov, ki jasneje določa na koga se oprostitev nanaša, tj. na delavce, ki niso na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela iz razloga višje sile po tem zakonu. FURS je glede tega na svoji spletni strani pojasnil, da se oprostitev plačila prispevkov za PIZ prizna od izplačanih plač tudi npr. za čas, ko so zaposleni na dopustu ali na bolniški ter prejemajo nadomestilo plače v skladu z drugim in tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 ter vsa druga nadomestila za plačo, ki se izplačujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ZDR-1 določa oprostitev vseh prispevkov. Oprostitev plačila se nanaša na izplačane plače in nadomestila plač za delo v času epidemije, ne more pa jo delodajalec uveljavljati od bonitet in drugih dohodkov iz dela, ki niso del plače. Oprostitev plačila prispevkov PIZ po ZIUZEOP delodajalec tudi ne more uveljavljati od nadomestila plače zaradi bolniškega staleža, ki ga dobi povrnjenega s strani ZRSZ.
Jasneje je določeno tudi, kako se izračuna višina kriznega dodatka, do katerega je delavec (čigar plača ni višja od 2.821,74 EUR bruto) upravičen v posameznem mesecu, pri čemer je upoštevano načelo sorazmernosti, v skladu s katerim delavec krizni dodatek prejme za dneve, na katere dejansko dela (ter na praznike in druge dela proste dneve, na katere bi sicer delal). Delodajalci, pri katerih je delovni čas neenakomerno razporejen, morajo pri izračunu upoštevati dejansko število ur, ki jih je delavec v tem času opravil in ne zgolj pogodbeno dogovorjenega (povprečnega) delovnega časa.
Načelo sorazmernosti je uveljavljeno tudi v primeru delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom – ne glede na to, pa so do enakega kriznega dodatka kot delavci, ki delajo polni delovni čas, upravičeni tisti delavci, ki imajo pravico do krajšega delovnega časa od polnega na podlagi posebnih predpisov (npr. starševskega varstva, delne bolniške, invalidnosti ipd.).
S 33.a členom je zakonodajalec delodajalce oprostil tudi plačila obveznih prispevkov za poklicno zavarovanje za čas trajanja ukrepov, pri čemer morajo to oprostitev delodajalci izrecno uveljavljati pri upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Dodan je tudi nov, 61. a člen, ki ureja pravico do začasnega denarnega nadomestila za osebe, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po Zakonu o urejanju trga (ZUTD) in katerim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (od 13. marca 2020 dalje). Te osebe so upravičene do mesečnega nadomestila v višini 513,64 EUR tudi, če jim to nadomestilo po določbah ZUTD sicer ne bi pripadalo.
Prav tako je bistveno spremenjen 99. člen ZIUZEOP, ki določa, da morajo delodajalci v primeru izplačila dobičkov (v letu 2020, od uveljavitve ZIUZEOP dalje ali kadarkoli po letu 2020 za leto 2020), nakupa lastnih delnic ali izplačila nagrad ali dela plače za poslovno uspešnost poslovodnim delavcem, nekatere prejete pomoči vrniti. Medtem, ko je pred novelo obveznost vračanja veljala za vsa povračila nadomestil plače, ki jih je delodajalec prejel in tudi za vse prispevke za socialno zavarovanje, katerih plačila je bil oproščen (tako za plače, kot tudi za nadomestila plače), delodajalcu po novem v primeru izplačil, naštetih v 99. členu ZIUZEOP, ne bo potrebno vračati subvencioniranega zneska nadomestila plače delavcu, ki ne more delati zaradi višje sile, kot tudi ne prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste delavce v zasebnem sektorju, ki delajo.
Spremenjena določba tudi določa rok, do katerega mora upravičenec obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) o svoji (naknadni) ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za posamezne oblike pomoči po ZIUZEOP in sicer mora to storiti do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Upravičenec mora vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe FURS, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Novela je v prehodnih določbah določila (če odmislimo očitno napako pri sklicevanju na člene ZIUZEOP-A namesto na člene ZIUZEOP) tudi retroaktivno uporabo posameznih določb novele, kar vnaša veliko negotovosti glede tega, pod kakšnimi pogoji bodo delodajalci npr. upravičeni do pomoči za delo v mesecu aprilu. 51. člen ZIUZEOP-A sicer določa, da bodo delodajalci, ki so svoje vloge za pomoč že oddali do vključno 30. aprila 2020, obravnavani po določbah novele, če so te za njih ugodnejše, kar nakazuje, da naj zakon ne bi dopuščal posegov v pridobljene pravice delodajalcev, vendar v zvezi s tem pristojni organi še niso zavzeli povsem jasnih stališč (predvsem npr. glede t.i. podjetij v težavah, glede ukrepov, ki so bili sprejeti že pred 30. aprilom 2020, a pri katerih npr. delodajalec še ni prejel povračila nadomestila itn.). Iz teh razlogov– še posebej v luči pogostih spreminjanj zakonodaje in občasno nasprotujočih si razlag zakona s strani različnih organov - je prisotno še kar nekaj negotovosti in nejasnosti glede tega, kaj bodo spremembe prinesle v praksi.
Novela sicer tudi podaljšuje rok za vložitev vloge oziroma izjave na podlagi ZIUZEOP (za ukrepe, ki so bili že sprejeti pred uveljavitvijo novele, a za katere delodajalci še niso uveljavljali pomoči), in sicer ta poteče 8. maja 2020.
O vseh nadaljnjih ukrepih vas bomo ažurno obveščali, zato predlagamo, da spremljate našo spletno stran ali pa se prijavite na novičke s klikom na to
povezavo.
Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o.