20. 5. 2020

ZIUZEOP-A uvaja spremembe tudi na področju insolventnosti

Zaradi posledic epidemije covid-19 je ZIUZEOP uvedel določene spremembe, ki se nanašajo na obveznosti poslovodij pri nastopu insolventnosti podjetja. Spremembe se nanašajo predvsem na podaljšanje rokov za opravo zakonsko obveznih dejanj, pri čemer pa je treba, zaradi dodatnih zakonskih pogojev, tudi podaljšanje teh rokov presojati s previdnostjo.

Z novelo ZIUZEOP-A ostaja nespremenjena določba 95. člena ZIUZEOP, ki uvaja dodatno domnevo insolventnosti, s čimer dopolnjuje ostale domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Tako zakon kot dodatno neizpodbojno domnevo, da je družba insolventna, določa primer, ko družba za več kot en mesec, odkar je prejela povračila izplačanih nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventne zakonodaje, zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem. Navedena domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov iz ZIUZEOP. Namen navedene določbe je v tem, da se zagotovi, da delodajalci povračila nadomestil plače in prispevkov tudi res najkasneje v enem mesecu porabijo za plačilo plač in prispevkov, ne pa za kak drug namen.

Nespremenjena ostaja tudi določba drugega odstavka 96. člena ZFPPIPP, ki določa, da če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z določbami ZIUZEOP (tj. glede na to, da je bila epidemija preklicana, bodo ukrepi po ZIUZEOP prenehali z 31. majem 2020, takrat pa bo začel teči tudi navedeni enomesečni rok). Navedeno omogoča podaljšanje opravo določenih dejanj, ki jih je poslovodstvo predvidelo v poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja, in se nanašajo predvsem na sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala in objavo poziva za vpis in vplačilo delnic oziroma deležev na podlagi povečanja osnovnega kapitala.

Spremembe pa se uvajajo pri 96. členu ZIUZEOP, ki podaljšuje roke za opravo zakonsko obveznih dejanj iz ZFPPIPP v trenutku nastopa insolventnosti. Namreč, glede na novi prvi odstavek 96. člena ZFPPIPP, poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave iz 38. in 39. člena ZFPPIPP, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije. Pri tem zakon še določa, da se ta ukrep uporablja od razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom ZIUZEOP, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila.

Pri presoji vprašanja, ali je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, se je treba opreti na tretji odstavek 96. člena ZIUZEOP, ki določa, da se šteje, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če (i) družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali (ii) če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila insolventna. Gre za izpodbojni domnevi, kar pomeni, da je možno dokazati, da kljub izpolnitvi teh pogojev insolventnost družbe ni bila posledica epidemije. Hkrati pa je možno tudi, da je bila insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije tudi, če ni bil izpolnjen noben od teh pogojev – kar bo moralo poslovodstvo izkazati oziroma dokazati posebej.

V primeru, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, se bo torej obveznost vložitve predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja odložila za tri mesece po prenehanju ukrepov iz ZIUZEOP (torej do 31. avgusta 2020). Vendar navedeno podaljšanje roka ne velja v primeru, ko ni izgledov, da bo družba položaj insolventnosti lahko odpravila.

Po našem mnenju se bo pri presoji vprašanja, ali je verjetno, da bo družba položaj insolventnosti z ukrepi prestrukturiranja lahko odpravila, treba opreti predvsem na mnenje poslovodstva iz poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki ga mora poslovodstvo pripraviti v enem mesecu po nastanku insolventnosti, skladno s 35. členom ZFPPIPP. Če bo torej poslovodstvo že pri pripravi navedenega poročila ocenilo, da ni verjetno, da bo družba lahko odpravila insolventnost s finančnim prestrukturiranjem, potem (glede na novelo ZIUZEOP-A) rok za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ne bo podaljšan. Zakonska dikcija je sicer dovolj široka, da zajema tudi naknadne okoliščine, ki naknadno (po pripravi poročila o finančnem prestrukturiranju) kažejo na to, da družba ne bo mogla odpraviti položaja insolventnosti.

Pri tem opozarjamo na to, da ZIUZEOP ne podaljšuje rokov za opravo dejanj iz 35. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora poslovodstvo v enem mesecu od nastanka insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, v katerem mora opisati opis finančnega položaja družbe, analizo vzrokov za insolventnost in mnenje ali obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da je možno uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba ponovno postala solventna. ZIUZEOP ravno tako ne podaljšuje rokov za opravo ostalih dejanj, vezanih na pravila poslovno-finančne stroke, kot so urejena v ZFPPIPP. Še vedno torej velja, da morajo podjetja aktivno spremljati finančno stanje družbe, morebiten položaj insolventnosti takoj prepoznati in tudi ažurno pristopiti k analizi vzrokov za insolventnost in preučitvi možnosti prestrukturiranja; zamuda navedenih rokov pa ima lahko posledice tudi za odškodninsko odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta (več o tem tudi v našem predhodnem prispevku). 

ZIUZEOP v 96. in 97. členu predvideva tudi podaljšanje nekaterih drugih rokov ZFPPIPP, zaradi česar predlagamo, da tudi navedene določbe ustrezno preučite. 

Avtorica: Ana Kastelec, odvetnica

<< Nazaj na seznam