Publikacije

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (»ZIUPDV« oziroma »četrti koronazakon«), na delovnopravnem področju določa (i) podaljšanje ukrepa subvencioniranja nadomestila za delo za tiste delavce, ki jim delodajalec iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela in (ii) nadomestilo ter povračilo nadomestila plače za delavce, ki jim je bil odrejena karantena ob prečkanju meje ali zaradi stika z okuženo osebo. 

ZIUPDV se v delu, ki določa podaljšanje ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, uporablja od 1. julija 2020 dalje, v preostalem delu pa od prvega naslednjega dne od objave v Uradnem listu RS, tj. od 11. julija 2020 dalje.

IUPDV veljavnost ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu »podaljšuje« za vse delodajalce, in sicer za čas do 31. julija 2020 – Vlada RS si z ZIUPDV pridržuje možnost, da ta ukrep še dvakrat podaljša, in sicer vsakič za en mesec, najdlje pa do 30. septembra 2020. Delodajalci lahko torej trenutno delavce napotijo na čakanje na delo zgolj za mesec julij 2020, kar pomeni, da morajo – vsaj po našem razumevanju – v zvezi s tem sprejeti nove sklepe, s katerimi se odredi čakanje na delo za ta čas, ki ga določa ZIUPDV. Če so delodajalci že pred tem izdali sklepe, iz katerih izhaja, da so delavci že za ta čas (ki je zaobjet z ZIUPDV) napoteni na čakanje na delo , potem smo mnenja, da novega sklepa ni potrebno izdajati, če ima prvotni sklep že vse obvezne sestavine, ki se zahtevajo z ZIUPDV.

Če povzamemo, so do uveljavljanja državne pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo v letu 2020 po lastni oceni prihodki (to so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo) v primerjavi z letom 2019 zaradi epidemije upadli za več kot 10 %. Zakon ureja tudi podrobnejša merila za tiste delodajalce, ki v letu 2019 (še) niso poslovali ali ki so poslovali zgolj del leta 2019. Če se bo ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ugotovilo, da pogoji niso izpolnjeni, bo moral prejemnik naknadno vrniti prejeta sredstva. Zakon iz kroga upravičencev do subvencij izključuje tudi nekatere druge delodajalce (pri čemer povečini sledi omejitvam, ki sta jih določala že ZIUOOPE in Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»ZIUZEOP«) oz. t.i. tretji in drugi koronazakon). 

Delavec ima v času trajanja tega ukrepa vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom), ter tudi obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec nujno predhodno obvestiti ZRSZ. 

Delavec je, dodatno, upravičen do nadomestila plače po drugi pravni podlagi (in torej ne na podlagi začasnega čakanja na delo) tudi v nekaterih drugih primerih upravičenih odsotnosti, ne le v primeru odsotnosti na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu (kot je to veljalo v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (»ZIUOOPE« - »tretji koronazakon«) in ZIUZEOP). Takšni primeri so npr., odsotnost zaradi praznika (če delavec zaradi praznika ne bi opravljal dela, tudi če ne bi bil na čakanju), opravljanje državljanskih dolžnosti in drugih primerih upravičene odsotnosti, za katere je predvidena pravica do nadomestila plače.

Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo in v odredbi oz. pisnem napotilu, katerega vsebina je enaka kot po ZIUOOPE. Višina nadomestila plače še naprej znaša 80% osnove iz 7. odstavka 137. člena ZDR-1, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,28 EUR) v Republiki Sloveniji. Za tako izplačano nadomestilo plače, bo delodajalec lahko zaprosil za državno pomoč oz. delno povračilo plače, katerega višina pa v nobenem primeru ne bo smela presegati višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (tj. 892,50 EUR). ZRSZ bo delodajalcu povrnil največ 80% izplačanega nadomestila.

Delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu pri ZRSZ, z vlogo v elektronski obliki, ki jo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo (oziroma do 19. julija 2020, če je delavce na čakanje na delo napotil že pred uveljavitvijo ZIUPDV), v vsakem primeru pa najkasneje do 31. julija 2020. Vlogi mora priložiti lastno izjavo o upadu prihodkov in dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Do povračila izplačanih nadomestil plač ni upravičen delodajalec, ki je v zamudi s plačilom obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ali delodajalec, ki je v postopku stečaja ali likvidacije. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh, s sklepom, povračilo pa se delodajalcu izplača po tem, ko bo ta že izplačal nadomestila plač delavcem, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. 

V obdobju prejemanja povračil izplačanih nadomestil plač, mora delodajalec delavcem (pravočasno in v celoti) izplačati nadomestilo plače, prav tako pa v tem času delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če bi to delo lahko opravil z delavci na začasnem čakanju na delo. Prav tako delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP). 

Če se delodajalec odloči delavca (za do 7 dni mesečno) pozvati nazaj na delo, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. 

Če delodajalec ravna v nasprotju z obveznostmi iz prejšnjega odstavka, mora prejeta sredstva vrniti v trikratni višini. V času prejemanja nadomestila plače delodajalec ne sme odpustiti delavca (za katerega je prejel subvencijo) in je dolžan vrniti prejeta sredstva v celoti, če začne postopke likvidacije po ZGD-1, v obdobju prejemanja sredstev in v enem mesecu po koncu prejemanja sredstev (oz. v obdobju, ki je enako obdobju ko je prejemal državno pomoč).

Nov ukrep, ki ga na področju delovnega prava uvaja četrti koronazakon (drugi koronazakon je ta ukrep sicer že urejal, medtem ko v tretjem koronazakonu tega ukrepa ni bilo), je prav gotovo povračilo nadomestila plače delavca, ki mu je bila odrejena karantena. Pri tem zakon določa posebne določbe v zvezi z višino nadomestila plače, ki takim delavcem pripada ter višino veže na razlog, zakaj je bila karantena odrejena. 

ZIUPDV tako določa, da delavcem, ki so se odpravili v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu in jim je ob vračanju v Republiko Slovenijo na meji odrejena karantena ter delavcem, ki jim je bila karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo in zato ne morejo opravljati svojega dela ter dela ne morejo opravljati niti na domu, pripada nadomestilo plače v višini 80% njihove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih 3 mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih 3 mesecih pred začetkom odsotnosti. 

V primerih, ko je delavcem karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne morejo opravljati svojega dela ter dela ne morejo opravljati niti na domu, takim delavcem pripada nadomestilo plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal (100% njihove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih 3 mesecev).

Delavci, katerim je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, niso upravičeni do nadomestila plače v času odrejene karantene. Izjema velja samo za primere, ko je odhod v tako državo potreben zaradi izrecno naštetih sledečih osebnih okoliščin, in sicer (i) smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, (ii) smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj in (iii) rojstva otroka. Samo v teh izrecno določenih primerih je delavec upravičen do nadomestila plače v višini 50% plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, pri čemer pa to nadomestilo plače ne sme biti nižje od 70% minimalne plače (tj. ne nižje od 658,39 EUR bruto). Delavec mora v slednjih primerih delodajalcu predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja navedena osebna okoliščina, in sicer najkasneje 1 dan pred (!) odhodom.

Mnenja smo, da se za delavce, ki jim je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je (v času odhoda že) na rdečem seznamu, in ki posledično zaradi odrejene karantene dela ne morejo opravljati (tudi ne od doma) šteje, da so iz dela neupravičeno odsotni, kar lahko zadnje pomeni tudi posledice v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v zvezi s tem podalo pojasnilo, da pogoji višje sile niso izpolnjeni v primeru če gre delavec zavestno v tujo državo, za katero že veljavni predpisi določajo odreditev karantene in če se v takih primerih delavec ne uspe z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti (npr. neplačana odsotnost), nastopijo odpovedni razlogi na strani delavca za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (kar pomeni takojšnje prenehanje delovnega razmerja, delavec pa tudi ni upravičen do odpravnine.

Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičeno odsoten na drugi podlagi (npr. bolniški stalež ali koriščenje letnega dopusta), delavcu pripada nadomestilo plače glede na plačo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za te primere in se za ta čas ne more uveljavljati povračila nadomestila plače. 

Do povračila nadomestila plače zaradi nezmožnosti opravljanja dela delavca zaradi odrejene karantene, je upravičen tisti delodajalec, ki izjavi, da za delavca, ki mu je bila karantena odrejena, ne more organizirati dela na domu. Povračilo delodajalcu pripada samo za čas, ko je delavcu z odločbo pristojnega ministrstva dejansko odrejena karantena. 

ZIUPDV delavcem nalaga dodatne obveznosti v zvezi s samo karanteno, in sicer mora delavec najkasneje v 3 delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila karantena odrejena ter delodajalca obvestiti tudi o razlogih, zakaj mu je bila karantena odrejena (ali zaradi prečkanja državne meje ali zaradi stika z okuženo osebo). Hkrati pa bo moral delavec v roku 3 delovnih dni od prejema odločbe o karanteni, slednjo posredovati delodajalcu. V zvezi s tem pa velja še dodati, da ima delavec tudi sicer obveznost, da delodajalca brez odlašanja obvešča o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in da ni mišljeno, da bi ga predmetni 3-dnevni rok te obveznosti razbremenil. 

Subvencija (povračilo nadomestila) se uveljavlja z vlogo, ki jo delodajalec v elektronski obliki predloži ZRSZ. Delodajalec mora vlogo, skupaj z odredbo o odrejeni karanteni delavcu in izjavo, da delavec ne more opravljati dela na domu, na ZRSZ vložiti v roku 30 dni od pričetka delavčeve odsotnosti zaradi odrejene karantene. Če je delavec uveljavljal tudi pravico do nadomestila v času karantene zaradi odhoda v državo na rdečem seznamu zaradi osebnih okoliščin, pa mora delodajalec ZRSZ predložiti tudi to izjavo delavca. Delodajalec bo moral v obdobju prejemanja državne pomoči delavcem, ki jim je odrejena karantena (z izjemo tistih delavcev, ki jim je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo na rdečem seznamu, brez utemeljenega razloga), redno izplačevati nadomestilo plače in seveda poravnati tudi vse prispevke za obvezna zavarovanja, sicer bo moral vsa (že) prejeta sredstva vrniti. 

Nadomestilo plače bo delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje iz ZIUPDV, povrnjeno v celoti (v višini 100% izplačanega nadomestila plače), in sicer bo izplačano zadnji dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je bilo nadomestilo izplačano delavcu. Delodajalec bo moral ZRSZ predložiti tudi dokazilo o izplačilu nadomestila plače delavcu (t.i. plačilno listo in potrdilo o izvršenem plačilu), saj sicer ne bo upravičen do prejema povračila. 

Predmetna določila ZIUPDV veljajo za čas, ko je delavcu odrejena karantena, v vsakem primeru pa najdlje do 30. septembra 2020. 

Zakon vsebuje tudi kazenske določbe, ki predvidevajo visoke kazni za nekatere kršitve obveznosti, zaradi česar delodajalcem svetujemo še dodatno pozornost pri izvajanju opisanih ukrepov. 

Dodajamo še, da zakon ureja tudi dopolnitev nekaterih določb / členov ZIUOOPE (»tretji koronazakon«), ki urejajo možnost skrajšanja delovnega časa z delno napotitvijo na čakanje na delo doma. Natančneje je namreč pojasnjeno, da je dolžan delodajalec k vlogi za subvencijo, ki jo predloži ZRSZ, priložiti pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom ter da mora delodajalec, ki delavca kasneje pozove nazaj na delo s polnim delovnim časom, o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Navedeno je bilo potrebno zato, ker je Inšpektorat za delo ob izvedenih številnih pregledih pri delodajalcu ugotavljal, da se delodajalci tega ne držijo oziroma ne poslužujejo, zato je zakonodajalec s četrtim koronazakonom to obveznost podrobneje uredil. 

Za preostale novosti priporočamo, da spremljate našo spletno stran ali pa se prijavite na novičke s klikom na to povezavo.