14. 9. 2020
Evropsko sodišče je tako v
nedavni sodbi tudi opredelilo pojem tovrstnih izrednih razmer, zaradi katerih letalski prevoznik ni dolžan plačati odškodnine potnikom (v primeru odpovedi ali velike zamude leta), in sicer predstavlja takšno izjemo npr. moteče vedenja enega od potnikov.
V sodbi Transportes Aéreos Portugueses (C-74/19) z 11. junija 2020 je sodišče dodatno opredelilo pojem izrednih razmer, ki opravičujejo prevoznika, da bi izplačal opisano odškodnino potnikom. V konkretni zadevi je potnik med letom ugriznil nekaj sopotnikov in tudi napadel letalsko osebje, ki ga je želelo umiriti. Posledično je bil kapitan letala primoran preusmeriti let nazaj na odhodno letališče zaradi izkrcanja motečega potnika in njegove prtljage, kar je povzročilo zamudo leta.
Navedeno moteče vedenje letalskega potnika je sodišče kvalificiralo pod pojem izrednih razmer, zaradi katerih je lahko letalski prevoznik oproščen obveznosti plačila odškodnine za odpoved ali veliko zamudo zadevnega leta ali naslednjega leta, ki ga opravi isti prevoznik z istim zrakoplovom. Vendar pa je sodišče obenem tudi pojasnilo, da morajo biti ob tem izpolnjeni še določeni dodatni pogoji. Sodišče je namreč opredelilo izredne razmere kot dogodke, ki nastanejo zlasti v primeru ogrožene varnosti in ki po svoji naravi ali vzroku niso neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika ter na katere ta ni mogel vplivati. Dodatno je sodišče opozorilo, da ni mogoče šteti, da letalski prevoznik dejansko nima nadzora nad vedenjem potnika, če se izkaže, da je prevoznik prispeval k nastanku vedenja ali če bi to vedenje lahko predvidel in sprejel ustrezne ukrepe takrat, ko bi to lahko storil brez posledic za potek leta (na primer, če je letalski prevoznik vkrcal potnika, ki je imel vedenjske težave že pred ali med vkrcanjem (npr. okajeni potnik) ali pa nemara celo, če je že takšnemu potniku postregel z alkoholnimi pijačami).
Četudi je izpolnjen pogoj izrednih razmer, mora kljub temu letalski prevoznik nemudoma, z ustreznimi ukrepi zagotoviti spremembo poti potnikov z drugimi neposrednimi ali posrednimi leti (tudi prek drugih letalskih prevoznikov), pri čemer mora uporabiti celotno osebe in vsa materialna ter finančna sredstva, brez ogrožanja zmogljivosti svojega podjetja.
Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetniška pripravnica