16. 11. 2020
Kljub temu, da je intelektualna lastnina ključna za družbeni in tehnološki napredek ter da se z njo srečujemo vsakodnevno, njeno pravno varstvo pa ima že zelo dolgo brado (prvi patentni zakon na primer sega v leto 1474, Bernska konvencija, ki danes zavezuje 179 držav glede standardov avtorskih pravic, pa je bila sprejeta že leta 1886), je marsikdo še vedno presenečen, ko prejme odškodninski zahtevek oškodovanca s predlogom izvensodne poravnave v višini nekaj tisoč evrov na podlagi kršenja avtorskih pravic. Razlogov za to je precej, eden glavnih pa je gotovo ta, da lahko do kršitve privede že rahla nepazljivost, po drugi strani pa se kršitve, ki se jo lahko opravi »z domačega kavča«, pogosto niti ne dojema kot kršitve in se zato njenih posledic ne jemlje dovolj resno.
Preberi več