Avtorske pravice obsegajo pravice na individualnih intelektualnih stvaritvah s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Z avtorskimi pravicami so torej zavarovani na primer filmi, knjige, pesmi, slike, fotografije in podobno. Avtorske pravice obsegajo tako moralne kot tudi materialne pravice, predvsem slednje pa so na udaru ob zlorabi t. i. peer to peer (P2P) omrežja, pri katerem se vsebine izmenjujejo z nalaganjem in prevzemanjem datotek neposredno med uporabniki; uporabnik P2P omrežja je hkrati odjemalec vsebin ter strežnik za prenos vsebin.
Pri uporabi P2P omrežij tako ne pride redko do izmenjave vsebin celo brez vednosti kršitelja – če je na računalniku v teku aplikacija P2P omrežja, lahko ta tudi brez posebnega navodila uporabnika seje vsebine – jih torej daje na voljo drugim uporabnikom. Če gre za vsebino, ki je avtorskopravno zaščitena, se lahko pri tem takšna vsebina reproducira, distribuira in daje na voljo javnosti protipravno; to avtorju lahko povzroči škodo, saj navadno pričakuje, da bo svoje delo delil z drugimi proti plačilu in ne zastonj.
Tudi slike, ki so dosegljive na spletnih brskalnikih, lahko predstavljajo intelektualno stvaritev in tako uživajo avtorskopravno varstvo. Razen v zakonsko določenih primerih (t. i. časovne ali vsebinske omejitve avtorskih pravic) je torej nedovoljeno brez privolitve avtorja sliko oz. fotografijo, pa čeprav je že bila objavljena na spletu, uporabiti npr. tako, da se jo objavi na drugi spletni strani. Tudi takšno ravnanje lahko predstavlja kršitev materialnih avtorskih pravic. Si pa smemo sliko, ki jo najdemo na spletu, npr. namestiti kot ozadje na svojem osebnem računalniku, saj gre pri tem za dopustno (in brezplačno) lastno reproduciranje.
Vsekakor je smiselno, da morebitnih zahtevkov iz naslova kršitve avtorskih pravic ne prezrete, saj so lahko odškodnine v primeru spora zaradi kršenja avtorskih pravic zelo visoke, ter si poiščete ustrezno strokovno pomoč (npr. odvetnika). Enako pa velja tudi za oškodovance – pravni strokovnjak vam lahko pomaga uveljavljati civilne zahtevke (npr. prepoved kršitve, odškodnina, predlog za izdajo začasne odredbe) zoper kršitelje.
V zvezi s predstavljenimi mogočimi zlorabami P2P omrežja bi opozorili, da je zlasti v Nemčiji že ustaljena praksa, da produkcijske hiše prek svojih pravnih pooblaščencev množično uveljavljajo tovrstne zahtevke zoper domnevne kršitelje (za katere veljajo lastniki internetnih priključkov na naslovu, na katerem je bila kršitev storjena; v kolikor temu oporekajo, pa morajo podati za to razumno razlago ter navesti, kdo bi kot kršitelj lahko prišel v poštev). Takšne zahtevke pogosto spremlja predlog za sklenitev izvensodne poravnave, pri kateri pa je višina predlagane odškodnine vsaj vprašljiva in jo je treba oceniti tudi v luči ustaljene sodne prakse krajevno pristojnih sodišč.
Avtor: Martin Pirkovič, odvetniški pripravnik