Sodba T-380/17 s 5. oktobra 2020 (Heidelberg Cement AG in Schwenk Zement KG proti EK) presoja pravo varstva konkurence in v tem okviru določa tudi pravila določanja relevantnih trgov, znatni delež trga EU, oceno vplivov na obstoj konkurence, presojo zavez, s katerimi se lahko odpravi kršitev in podobno. Vendar se bomo v tem članku posvetili samo vprašanju presoje resničnih udeležencev postopka priglasitve.
V konkretnem primeru sta zgoraj omenjeni nemški družbi na Madžarskem ustanovili družbo Duna-Dráva Cement Kft. (skupno podjetje), v katerem sta imeli vsaka 50-odstotni poslovni delež. Ta družba je kot skupno podjetje sklenilo pogodbo o nakupu in prodaji poslovnih deležev v dveh družbah iz skupine Cemex, ki nastopata na trgu Madžarske in Hrvaške. Posel je bil izpeljan s sodelovanjem obeh nemških družb, torej družbenikov skupnega podjetja.
V neformalnem postopku priglasitve koncentracije pred EK so udeleženci koncentracije zatrjevali, da so udeležena podjetja v koncentraciji družbe Duna-Drava Cement Kft. kot kupec ter družbi Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška kot tarči. Posledično po mnenju priglasiteljev ni bila potrebna priglasitev koncentracije pred Evropsko komisijo, pač pa samo pred nacionalnima organoma za varstvo konkurence.
Splošno sodišče je v omenjeni sodbi navedlo, da je pomembna ekonomska realnost akterjev, ki stojijo za transakcijo in v konkretnem primeru ocenil, da sta matični podjetji resnična akterja transakcije. Dejstva, ki so izkazovala navedeno, so bila izkazana predvsem s tem, da je družba Heidelberg Cement AG:
- sprejela odločitve glede izvajanja in sestave usmerjevalnega odbora, ki nadzira postopek transakcije;
- se udeležila pogajanj s prodajalcem in pripravila podrobno dokumentacijo, vrednotenje poslov in druge ključne sestavne dele posla;
- se s prodajalcem pogajala o sporazumu o nerazkritju informacij;
- s prodajalcem sklenila ustni dogovor o glavnih pogojih posla (vključno z nakupno ceno).
|
Obe matični družbi skupaj sta tudi razpravljali o potencialni strukturi posla in strukturi financiranja posla. Na tej podlagi je Splošno sodišče zaključilo, da sta resnična akterja transakcije Heidelberg Cement in Schwenk, ne pa družba Duna-Drava Cement Kft. Posledično je bilo vsako od obeh matičnih družb potrebno obravnavati kot udeleženo podjetje in upoštevati njun letni promet ter na tej podlagi zaključiti, ali ima posel razsežnosti EU.
Glede na navedeno je treba zaključiti, da sta pri transakcijah, pri katerih skupno podjetje uspešno nakupi poslovne deleže tarče, upoštevani podjetji (v smislu varovanja prava konkurence) načeloma skupno podjetje in tarča. Vendar ima to pravilo izjemo, če:
- je skupno podjetje prazna lupina (npr. SPV družba);
- gre za očitne primere izogibanja, npr. kadar se za izvedbo transakcije uporabi polno delujoče podjetje, ki zanjo ni pomembna in je to očitno za vse udeležence transakcije.
|
Avtor: Matevž Klobučar, odvetnik