Pravo namreč določa, da naj tisti, ki se brez veljavnega pravnega temelja obogati na račun drugega, slednjemu to tudi povrne. Prikrajšani ima zahtevek na povračilo ne glede na to, ali pravne podlage ni že od vsega začetka (npr. izpolnitev nične pogodbe), ali pa če je pravna podlaga odpadla šele kasneje (npr. predčasna sporazumna prekinitev najemne pogodbe, pri kateri je bila najemnina plačana za eno leto vnaprej), oziroma če se podlaga sploh ni uresničila (npr. poročno darilo nesojenima zakoncema).
Zakon nadalje določa, da je poleg neupravičeno pridobljenega prikrajšanemu treba vrniti tudi plodove in plačati zamudne obresti. Če nekdo na primer brez veljavnega pravnega temelja prejme nepremičnino in jo da v najem, mora poleg nepremičnine prikrajšanemu vrniti tudi najemnino, ki jo je prejemal. Pri tem pa zakon razlikuje med poštenim in nepoštenim pridobiteljem. Nepošteni pridobitelj mora vrniti vse plodove ter plačati zamudne obresti od same pridobitve dalje, pošteni pa šele od vložitve zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve dalje. Kdor je nepošten postal med pridobitvijo in vložitvijo zahtevka, mora po ustaljeni sodni praksi vrniti plodove in plačati zamudne obresti od dne, ko je postal nepošten, in sicer ne glede na to, da je bil ob pridobitvi pošten. Tako se seveda v pravu zastavlja vprašanje, kdo je pošten (v tem kontekstu le v zvezi z neupravičeno obogatitvijo.
Vprašanje poštenega/nepoštenega pridobitelja je v dveh nedavnih sodbah (
II Ips 60/2020 in
III Ips 32/2020) naslovilo tudi Vrhovno sodišče. V prvi je Vrhovno sodišče poudarilo, da nepoštenosti ne gre enačiti z naklepom ter da je tudi tisti, ki ravna »le« malomarno, lahko nepošten. Nepošten je po mnenju Vrhovnega sodišča tisti, ki
ve za dejstva, ki utemeljujejo zahtevek iz neupravičene obogatitve, oziroma bi zanje in za pravno posledico, ki iz takih dejstev izhaja, ob običajni skrbnosti moral in mogel vedeti. Tako je Vrhovno sodišče odločilo, da je bila prodajalka nepremičnine že ob sklepanju prodajne pogodbe nepoštena, saj bi ob danih okoliščinah lahko (iz)vedela, da je predmetno nepremičnino prodala že njena pravna prednica in je v tem oziru ravnala nepošteno, saj se poleg kupca tudi od prodajalca ob sklepanju prodajne pogodbe zahteva določena skrbnost in se prodajalka (ob njej znanih okoliščinah v konkretnem primeru) ne bi smela zanesti le na zemljiškoknjižno stanje. Poleg kupnine je torej prodajalka zaradi neveljavnosti prodajne pogodbe morala kupcu vrniti tudi zamudne obresti že od prejema kupnine in ne šele od vložitve tožbe dalje.
V drugi sodbi pa je Vrhovno sodišče sodno prakso dopolnilo z odločitvijo, da tisti, ki prejme plačilo na podlagi pravnomočne sodbe, postane nepošten šele v trenutku, ko izve oziroma bi moral izvedeti za odločbo revizijskega sodišča, na podlagi katere mora plačniku vrniti neupravičeno prejeto plačilo, in ne že od dneva vložitve revizije dalje. Ta odločitev je zanimiva predvsem zato, ker razlikuje med nastopom nepoštenosti prejemnika plačila na podlagi pravnomočne sodbe v primeru 193. člena OZ (ki ureja izročitev plodov in plačila zamudnih obresti) ter 195. člena OZ (ki določa, da se neutemeljeno plačane odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti ne more zahtevati nazaj, če je bila plačana poštenemu prejemniku). V prvem primeru nepoštenost nastopi šele takrat, ko prejemnik izve oziroma bi moral izvedeti za odločitev revizijskega sodišča, na podlagi katere mora prejemnik vrniti neupravičeno prejeto plačilo, v drugem primeru pa že od obvestila o vložitvi revizije dalje.
Je pa ob vsem navedenem treba še pojasniti, da lahko v skladu z zakonom izjemoma tudi neupravičeno obogateni obdrži prejeto, če je prikrajšanec na primer plačal nekaj, čeprav je vedel, da tega ni dolžan (razen če si je ob tem pridržal pravico zahtevati plačilo nazaj ali je plačal zato, da bi se izognil sili) ali kadar nekdo s plačilom izpolni naravno obveznost (npr. zastarano terjatev) oziroma moralno dolžnost. Prav tako ni mogoče zahtevati vrnitve neutemeljeno plačane odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če je bila plačana poštenemu prejemniku.
Avtor: Martin Pirkovič, odvetniški pripravnik